Veliki diktator. Čemu se smejimo?

V najbolj krutih časih so se v zgodovini človeštva ljudje vedno zatekali h komediji. Čutili so potrebo po razbremenitvi, po razvedrilu in sprostitvi. In kot pravijo psihiatri, je dobra doza humorja v najbolj kriznih časih nujna oprema našega vsakdana. Za notranji mir, pravijo. Mi pa k temu dodajamo, da je vselej dogajanju ali ljudem koristno postaviti ogledalo. In Charlie Chaplin je bil mojster postavlja ogledala svetu. Kako je to počel on in kako to počnejo v ljubljanjski Drami, si lahko ogledate že prihodnji teden.

V SNG Drama Ljubljana bo v sredo, 13. aprila premiera predstave z naslovom Veliki diktator po znamenitem filmu Charlieja Chaplina. Predstavo je režiral Diego de Brea. Čas za obuditev zgodbe ne bi mogel biti primernejši...

Odrska upodobitev se naslanja na znamenito filmsko komično satiro, ki jo je v začetku druge svetovne vojne in razmaha fašizma in nacizma v Evropi, ustvaril Charlie Chaplin.

Veliki diktator  je najznamenitejši film Britanca Charlieja Chaplina, posnet v Združenih državah Amerike, še preden so se te vojaško udeležile druge svetovne vojne.

Zanj je Chaplin napisal scenarij, ga režiral, produciral in v njem tudi odigral obe glavni vlogi – brezimnega brivca judovskega rodu in Adenoida Hynkla, njemu na las podobnega diktatorja Tomanie.

Kot so dejali ustvarjalci gledališke predstave, v kateri se v glavni vlogi predstavi Jurij Zrnec, ob njem pa Boris Mihalj, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Eva Jesenovec, Valter Dragan, Vojko Zidar, Matija Rozman in Zvone Hribar, je avtor zgodbe, Chaplin, v tem filmu tudi prvič spregovoril, saj je bil to njegov prvi zvočni izdelek; to je duhovito izrabil, ko je za diktatorjev nagovor množice uporabil umetni jezik, komično učinkujočo žlobudravščino (resda z nekaj prepoznavnimi nemškimi in angleškimi izrazi), ki pa je zaradi dobesedne nerazumljivosti toliko več pozornosti usmerjala v govorico telesa.

Obenem je z vlogo brivca na svojevrsten način komentiral svojo najslavnejšo vlogo potepuha: ni je kratko malo nadaljeval, temveč je, četudi prevzemajoč nekatere njene  poteze, ustvaril nov, času, ne le tehnologiji ustrezen lik, ki pač mora govoriti tako, da se ga bo slišalo.

Chaplinova  ideja, da v času vojne ustvari komično satiro nacističnega oziroma fašističnega režima, sprva naleti na močno nasprotovanje bližnjih sodelavcev v njegovi produkcijski hiši. Dvomi so uperjeni predvsem v to, ali je mogoče iz sila problematične, aktualne vojne teme napraviti komedijo. Ali ne bo to Chaplina-komika pokopalo? Chaplin se ne meni za strahove
producentov, saj je prepričan, da absurdno medčloveško nasilje, v katerega je (leta 1940) vpleten praktično ves svet, kliče po takojšnji kritični refleksiji.

Ideja za film se je Chaplinu bržkone porodila prav zaradi podobnosti z Adolfom Hitlerjem, ki je nosil enake brčice kot Chaplin. Poleg tega sta bila komik in voditelj nacistične Nemčije  rojena samo štiri dni narazen.

Chaplin na podobnost opozori na začetku filma z ironičnim zapisom: »Vsakršna podobnost med brivcem in Hynklom je naključna.«

V zgodovini filma še danes odmeva sklepni Chaplinov govor v Velikem diktatorju, ki ga bo prav gotovo moč slišati tudi v predstavi režiserja Diega de Breeje v SNG Drama Ljubljana. Velja za enega najbolj presunljivih, saj v njem naslovi prebivalstvo, ki je napojeno z duhom sovraštva in nestrpnosti; občinstvo hoče nasesti velikemu diktatorju Hynklu, ki jim judovsko prebivalstvo ponuja kot grešnega kozla za vse njihove težave. Chaplin želi sprevrniti njihovo razumevanje sveta, v govoru se zavzame za mir in demokracijo, človeškost in solidarnost. Pri tem občinstvo enako navdušeno skandira, kot bi skandiralo v primeru Hynklovega govora.

Chaplinov klic k prenehanju nasilja je torej naposled poražen, toda govor obvelja kot poziv k humanizmu, njegov učinek je torej prav toliko kot streznitev ta, da ohrani določeno brezpogojno upanje.

Ogled predstave vsekakor priporočamo, saj so sporočila aktualna (na žalost) še danes. 

*Vir: SNG Drama Ljubljana in Kinoteka