Več končnih proizvodov za več dodane vrednosti

Bi Slovenija morala več izvažati v svet ali naj se raje drži evropskih trgov, kamor gre že zdaj 80 odstotkov vsega izvoza? Je res vse, kar potrebujemo, pogum ali pa nam manjka tudi velikosti? Zakaj se drugi tir ne gradi v povezavi s tirom, ki bi vodil do Španije, in se s tem ne odprejo dodatne možnosti za Luko Koper?
Fotografija: V Kristalni palači je 16. oktobra potekala konferenca Izvažajmo pametneje. Foto Uroš Hočevar
Odpri galerijo
V Kristalni palači je 16. oktobra potekala konferenca Izvažajmo pametneje. Foto Uroš Hočevar

Zgodovinski pregled aktivnosti slovenskih prednikov in njihovega izvoza, ki ga je na Delovem dogodku Izvažajmo pametneje predstavil ekonomist Jure Stojan, ni zajemal izvažanja komutatorjev (sestavni del elektromotorja), cliov in lesa. Nekoč je bilo v tujino dovoljeno le dvornim dobaviteljem iz skupine izbrancev, ki je smela prodajati habsburškemu dvoru. Predvsem puške, vino, zvonove, menda pa so slovenski trgovci čisto legalno prodajali tudi marihuano. Tržne razmere takrat in zdaj so neprimerljive, a vendar se je smiselno zgledovati po nekom, ki je bil uspešen v še zahtevnejših okoliščinah, kot so zdaj.
 

Made in Slovenia
Udeleženci konference Izvažajmo pametneje so razpravljali o trenutnih tržnih razmerah in kako krepiti vrednost slovenskega izvoza. Foto Uroš Hočevar
Udeleženci konference Izvažajmo pametneje so razpravljali o trenutnih tržnih razmerah in kako krepiti vrednost slovenskega izvoza. Foto Uroš Hočevar

Podjetja se danes sicer zavedajo pomembnosti blagovne znamke, tako kot se zavedajo pomembnosti zunanjega dojemanja države, iz katere prihajajo. O cenenosti in prestižu smo pri Svetu kapitala pisali v marsikateri ediciji, a kje smo v resnici, če se primerjamo z recimo Francijo, ki je sama po sebi močna blagovna znamka, kakor je spomnila tudi francoska veleposlanica Florence Ferrari ter navedla nekaj izdelkov, recimo šampanjec, sir brie, in prestižne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermès, Chanel in podobne. Pravzaprav so Francozi vodilni v svetu po luksuznih blagovnih znamkah in v njihovem primeru je vidno, kako sta prestiž in kakovost lahko geografsko vezana na določeno območje, in prav zato si po besedah veleposlanice država prizadeva promovirati slogan »Made in France«.
Tudi Slovenija ima podoben pristop. Na prepoznavno zeleno barvo je opozorila vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za komuniciranje Kristina Plavšak Krajnc, ki meni, da državni slogan »I feel Slovenia« ne sme biti samo turistična znamka, temveč je interdisciplinarna znamka, ki jo morajo dopolnjevati tudi športniki in ne nazadnje podjetniki. Šlo naj bi za regionalno znamko, ki tako kot prej omenjeni francoski »Made in France« izraža identiteto, ki jo Slovenci kažemo svetu. Kar je ključno za podjetnike, je to, da je uporaba te znamke brezplačna, dostop pa se lahko uredi na njihovi spletni strani.
Mateja Jarc iz Spirit Slovenija je predstavila možnosti izobraževanja in finančne spodbude za izvoznike in podjetja, ki se šele nameravajo podati na tuje trge.
Z njimi imajo veliko izkušenj pri Atlantic Grupi, kjer se lahko pohvalijo, da je njihova pašteta Argeta v kategoriji mesnih namazov številka ena v Evropi in je pravzaprav najbolj prepoznana blagovna znamka, ustvarjena v Sloveniji. Dobro so poznani tudi po Barcaffeju in Cockti. Alan Šćuric, vodja marketinga za razvoj kategorij blagovnih znamk pri Atlantik Grupi, je dejal, da so to dosegli predvsem s temeljitimi analizami trgov. Nemalo močnih podjetij se je opeklo, ko so stopila na nov trg. Šćuric pravi, da so ob samoumevnem zmagovalnem produktu pomembni razumevanje kupcev na novem trgu, razumevanje delovanja tistega trga in zmožnost prilagoditve, bodisi s spremembo embalaže bodisi pri komuniciranju s partnerji.


Danes nas ni, jutri moramo biti

Častni govornik dogodka Izvažajmo pametneje, minister za zunanje zadeve Miro Cerar, je že v začetku spomnil, da si te v času krize marsikdo želi prilastiti; partner postaneš šele takrat, ko si dober. Po njegovih besedah se prebivalci Slovenije premalo zavedamo, da bomo kot država uspešni takrat, ko ne bomo zaplankani za svojimi mejami. Tako je v zadnjem letu dni v okviru gospodarske diplomacije 14 gospodarskih delegacij obiskalo trge držav Evrope, Azije in Afrike, izpeljane so bile mešane komisije z Ukrajino, Egiptom in Rusko federacijo, v naslednjih mesecih so načrtovane mešane komisije še z nekaterimi drugimi državami, ob tem pa je, kot je dejal, tisti dan oddal predlog za odprtje dodatnih konzulatov v tujini. »Tam nas danes še ni in bomo jutri morali biti, če želimo biti konkurenčni in kakovostno živeti doma,« je še dodal.
Sebastién Miroudot iz OECD je poudaril pomen proučevanja dodane vrednosti izvoza posamezne države in to ponazoril s praktičnimi primeri proizvodnje, pri kateri pogosto dejansko proizveden produkt k prodajni ceni prispeva komaj četrtino vrednosti.

Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta koncerna Kolektor (prvi z leve), Marko Drobnič, Domen Prašnikar (moderator), Janez Škrabec in Sibil Svilan. Foto Uroš Hočevar
Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta koncerna Kolektor (prvi z leve), Marko Drobnič, Domen Prašnikar (moderator), Janez Škrabec in Sibil Svilan. Foto Uroš Hočevar

V Evropo ali zunaj nje?

Na okrogli mizi Kje so priložno­sti za rast v globalnih nabavnih verigah, ki jo je moderiral Domen Prašnikar, so sodelujoči Sibil Svilan, Janez Škrabec, Marko Drobnič in Stojan Petrič poudarili potrebo po izboljšanju položaja Slovenije v vrednostni verigi in željo po spremembi strukture izvoza. Petrič je v globalnem kontekstu spomnil na dejstvo, da smo v varnem okolju in da je Slovenija varna država. Naši prednosti sta tudi zmožnost prilagoditve in stroškovna učinkovitost, kar nas v EU dela konkurenčne. V okviru teme diverzifikacije produktov in trgov je Škrabec namignil, da »če bi bil koncern Kolektor odvisen samo od klasičnega motorja, se jim to ne bi izšlo«. Po njegovem se potencial vidi v malih in srednje velikih podjetjih, ki kažejo veliko fleksibilnosti in inovativnosti. Glede diverzifikacije trgov pa se večina ni v celoti strinjala z mnenjem ministra Cerarja, da naj bi slovenska podjetja delovala po vsem svetu. Svilan je raje predlagal, da se osredotočamo na sosednje trge in tiste, ki kažejo večjo rast kot naš trg doma. Kakor je dejal, je za premik na oddaljene tuje trge potrebno veliko podjetje, ki za sabo potegne še druga manjša podjetja, ki sama takšnega koraka ne bi naredila. Pri SID banki podpirajo prodiranje na oddaljene trge, pri čemer je Svilan še enkrat poudaril, da podjetja potrebujejo pogum.
Afrika sicer za marsikatero evropsko državo predstavlja velik potencial, vlaganja na ta trg so tudi zaradi pričakovane izrazite rasti prebivalstva in možnosti razvoja že opazna. Svilan pravi, da so Nemci tam že navzoči, a gre za velike koncerne, ki se lahko hitreje odločijo za takšen korak. Sogovornik je poudaril tudi pomen uvoza in poenotenega delovanja z drugimi evropskimi državami. Večina blaga, ki prispe v Luko Koper, je namenjenega v tujino. Zaradi tega je pomembno nastopati skupaj z drugimi državami, kajti le tako bomo konkurenčni. Za razvoj Luke Koper so že pokazali interes Kitajci, ki bi tako dobili močno povezavo z Evropo; a bi to pomenilo, da bi potem marsikatera odločitev gravitirala k interesom Kitajcev, po drugi strani pa bi se oddaljevali od Američanov.
Dotaknil se je še drugega tira, za katerega pravi, da je že leta 2007 predlagal, naj postane del trase, ki bi tekla naprej proti Španiji. Bruselj namreč tega koščka poti ne vidi tako kot mi in smiselno bi bilo, da se umesti v mednarodni kon­tekst, kar bi pripomoglo k temu, da pristanišča nastopajo skupaj.

Ksenija Klampfer (prva z leve), Sergej Simoniti in Aleksander Zadel, okroglo mizo je moderiral novinar Sveta kapitala Klemen Košir. Foto Uroš Hočevar
Ksenija Klampfer (prva z leve), Sergej Simoniti in Aleksander Zadel, okroglo mizo je moderiral novinar Sveta kapitala Klemen Košir. Foto Uroš Hočevar

Mali nas učijo, kako preživeti današnji svet

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer se je na konferenci navezala na dodano vrednost in poudarila problematiko nizke dodane vrednosti, ki se v Sloveniji giblje približno 20 odstotkov niže od evropskega povprečja. Kot eno izmed rešitev je navedla kompetenčne centre, za katere bo država v prihodnjem letu namenila 13 milijonov evrov. To prakso je podprl Aleksander Zadel, direktor Competa, ki je poudaril, da so zahteve mladih zaposlenih bistveno drugačne, kot so bile v preteklosti. Kakor pravi, dandanes mladim ni treba razlagati koncepta globalnega sveta, saj je ta zanje nekaj samo­umevnega. Poznavanje angleškega jezika in digitalne kompetence omogočajo vseživljenjski trening. Znanje zato ni več izrazita konkurenčna prednost, kajti posameznik potrebuje kompetence in sposobnost, da opravi določeno delo. Osebe, ki zdaj odraščajo, se trudijo, da so primerne za trenutno delovno okolje, kajti zaznavajo okolico, v kateri so.
Igor Likar, direktor SIQ: "Slovenske družbe zelo dobro razumejo pomen kadrov za preživetje in razvoj." Foto Jože Suhadolnilk
Igor Likar, direktor SIQ: "Slovenske družbe zelo dobro razumejo pomen kadrov za preživetje in razvoj." Foto Jože Suhadolnilk
Generacije, ki stopajo na trg dela danes, hočejo živeti vrednote in jih dejansko zanima, kakšne posledice puščajo za sabo aktivnosti podjetja, za katero delajo, je dodal Zadel. Po njegovih besedah se je število ljudi, ki vstopajo na trg delovne sile, v zadnjih desetih letih znatno zmanjšalo in brez sorazmerne rasti naravnega prirastka ne moremo pričakovati primerne količine kadra, ki je potreben ob temeljiti gospodarski rasti. Seveda kader lahko v Slovenijo privabimo iz tujine, vendar bi to pomenilo, da se v domačem okolju pogovarjamo v angleškem jeziku, kar pa za nas pogosto ni najbolj ugoden položaj.

Več iz rubrike