VIDEO: Premier optimisticno zre v prihodnost

Premier Janez Janša je prepričan, da se lahko Slovenija glede na svoje potenciale umesti med 15 najbolj konkurenčnih držav na svetu. V nastopu na poslovnem zajtrku Amchama Slovenija je kot ključno za to omenil izboljšanje podpornega okolja skozi debirokratizacijo in izboljšanje delovanje javnega sektorja, tudi z boljšim nagrajevanjem sposobnih.

Janša je med drugim poudaril:

1. Zgraditi moramo betonske, a še posebej digitalne ceste.
2. Sloveniji manjka razvoj, ki bi rodil produkte, ki jih bo rabil svet danes in naslednjih 20 let.
3. Zelena Slovenija je prioriteta
4. Državljani bi morali sofinancirati lokalne in nacionalne projekte. Rezerve so. A zaupanje, da bo naložba varna, je nujno povrniti.

V pogovoru je premier omenil, da je Slovenija po konkurenčnosti v zadnjih letih gospodarske rasti sicer napredovala, a z majhnimi koraki in je npr. na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrščena na 35. mesto. Po realnih potencialih Slovenija po Janševem prepričanju brez težav pride med prvo petnajsterico.

Pri tem ocenjuje, da se gospodarstvo uspešno prilagaja svetovnim trendom. Na nekaterih področjih je celo bolj napredno. Ko pa gre za podporno okolje države, pa je zaostanek velik. Po Janševih besedah je administracija, ki je vlado pričakala marca letos, "najslabša doslej, celo slabša od tiste, ki jo je podedoval Demos od socialističnega izvršnega sveta".

Razlog za to vidi v tem, da se je v državni upravi oz. javnem sektorju uveljavila neke vrste uravnilovka, zato najboljši kadri odhajajo v gospodarstvo ali tujino. Prvi cilj vlade je tako zmanjšati razliko med gospodarstvom in javnim sektorjem v prilagojenosti na potrebe trenutnega časa. Če se razkorak ne bo zmanjšal, bomo po Janševem prepričanju stalno govorili o zapravljenih priložnostih, neporabljenih evropskih sredstvih, birokratskih ovirah in tudi ostali razvojni cilji ne bodo uresničeni.

V javnem sektorju so tudi dobri, zagnani in sposobni kadri. Zato po Janševih besedah potekajo postopki, kako prilagoditi nagrajevanje v javnem sektorju in na ta način spodbuditi obstoječe dobre zaposlene ter nazaj privabiti sposobne Slovence iz tujine.

Vlada napoveduje tudi debirokratizacijo, zato je ustanovila poseben strateški svet, ki ga vodi davčni strokovnjak Ivan Simič. Ta je pred dnevi predstavil predlog nabora ukrepov. "Če bo vsaj nekaj osnovnega miru do konca mandata," Janša napoveduje, da bo večji del predlogov uresničen.

Vse, kar bo mogoče storiti s strani vlade in države, da se podporno okolje za gospodarstvo in tuje naložbe izboljša, bo vlada naredila, tudi z učinkovito porabo evropskih sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo, napoveduje premier. Priložnost vidi tudi v tem, da zahodne države kritične panoge iz Azije selijo nazaj na Zahod.


Prihodnja leta bodo zaznamovali tudi večji infrastrukturni projekti, ki jih je vlada po Janševih besedah v tem času premaknila naprej. Razmišljajo tudi o tem, da bi v večje projekte privabili zasebne vlagatelje ali zanje angažirali del prihrankov državljanov. Se pa Janša zaveda, da je za zadnje treba obnoviti zaupanje v državo in v to, da bodo naložbe v velike projekte varna in obenem donosna naložba.

Pri tem so po njegovih besedah težave stališča nekaterih politikov, ki govorijo o potrebi po podržavljanju vsega, in določene negativne izkušnje iz preteklosti. Te med drugim ovirajo tudi razvoj kapitalskega trga.

Glede strukturnih reform je vladna koalicija po Janševih zagotovilih realistična. V tem mandatu se tako npr. ne bo lotila temeljite pokojninske reforme, saj čas zanjo ni primeren. Bo pa naredila veliko korakov za to, da se izboljšajo razmere v pokojninski blagajni in razbremeni proračun stroškov zaradi staranja prebivalstva.

Eden teh korakov je demografski sklad, s katerim želi vlada na eni strani poenotiti in izboljšati upravljanje državnih naložb, po drugi pa razbremeniti proračun pritiskov transferja v pokojninsko blagajno, zagotoviti dodatna sredstva za dolgotrajno oskrbo in spodbuditi družinsko politiko.

Janša ne dvomi, da bo sprejemanje zakona sprožilo politične pretrese. A to se dogaja že leta, saj gre za obljubo politike, ki že dolgo časa ni uresničena. Zakaj verjame, da bo zdaj drugače? "Ker je zdaj prvič, da je vlada predlog sploh sprejela," je odgovoril. Premier verjame, da bo zaveza vzdržala tudi na glasovanju v DZ.

Pri tem po njegovih besedah ni izključeno, da bi sklad enkrat v prihodnje predali v upravljanje tujim strokovnjakom in ga tako bolj vpeli v globalne kapitalske tokove. A ob tem je spomnil na izkušnje s tujimi strokovnjaki na Družbi za upravljanje terjatev bank in na to, kaj se je z njimi zgodilo v javnosti.

Janša je spregovoril še o položaju Slovenije v EU in o čezatlantskih odnosih. Slovenija se po njegovih besedah ne želi spuščati v "sizifovske debate" o tem, kaj je jedrna Evropa, kaj nemško-francoski vlak in kaj višegrajska skupina. "Cilj Slovenije je, da se EU ohrani in da se ohrani trenutni okvir odločanja v njej," je dejal. V tem trenutku unija po njegovem potrebuje stabilizacijo po šokih minulih let.

V interesu Evrope in Slovenije je tudi to, da so čezatlantski odnosi ugodni, je dejal Janša. ZDA so zanj osebno še vedno enako pomemben dejavnik kot pred 30 leti, ko je samostojna Slovenija nastajala. Strateško gledano Evropa in ZDA predstavljajo povezano celoto v vrednotnem in v veliki meri tudi gospodarskem smislu. "Zgodovina je pokazala, da Evropa v najbolj kritičnih trenutkih vendarle lahko računa na ZDA," je ocenil premier. Se pa mora Evropa tudi postaviti na lastne noge, ko gre za zagotavljanje varnosti v soseščini.