V zadnjih treh mesecih zasebno potovalo šest odstotkov Slovencev

V zadnjem četrtletju so na statustičnem uradu zabeležili najmanj potovanj, odkar spremljajo turistična potovanja prebivalcev Slovenije, so sporočili iz urada. V enakem predlanskem obdobju je zasebno potovalo 448.000 ali 25 odstotkov Slovencev.

V lanskem zadnjem četrtletju je bilo opravljenih okoli 155.000 zasebnih potovanj, kar je za 78 odstotkov manj kot v tem obdobju predlani. Veliko večina ali 81 odstotkov zasebnih potovanj so prebivalci Slovenije v zadnjih treh mesecih lanskega leta opravili v Sloveniji, so navedli na uradu.

Večina ali 60 odstotkov tistih, ki niso potovali, je kot glavni razlog navedla epidemijo covida-19. Med ostalimi jih 12 odstotkov ni čutilo potrebe po potovanju, 10 odstotkov jih ni potovalo zaradi pomanjkanja prostega časa, devet odstotkov iz zdravstvenih razlogov in pet odstotkov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Štirje odstotki vprašanih so ocenili, da ta letni čas zanje ni primeren za potovanje.
 

Tui od začetka pandemije z 90 odstotkov manj potnikov

Največji turistični koncern na svetu Tui je v času pandemije covida-19 zabeležil dramatičen padec števila rezervacij potovanj. »V zdaj že 12 mesecih krize smo lahko na počitnice prepeljali le približno 2,5 milijona strank, kar je le kakšna desetina običajnega leta,« je povedal izvršni direktor Fritz Joussen.

Vendar Joussen v poletno sezono 2021 zre z optimizmom. Povpraševanje se namreč povečuje. »Trg je tu, stranke želijo potovati,« je dejal na nedavni virtualni skupščini delničarjev koncerna s sedežem v Nemčiji.

Politiki morajo zdaj s cepljenjem in testiranji ustvariti pogoje za varno potovanje, je Joussen dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Zaenkrat ima koncern, ki deluje v več kot 100 državah in po vsem svetu zaposluje več kot 70.000 ljudi, za poletne počitnice vknjižene rezervacije 2,8 milijona gostov. To je približno 60 odstotkov manj kot ob istem času leta 2019, pred koronsko krizo.

V letu 2020 je Tui 15. marca povsem prenehal poslovati in zaradi pandemije odpovedal vse rezervacije. Poslovno leto 2019/20, ki se je začelo oktobra, je končal s 3,1 milijarde evrov izgube. V poslovnem letu prej je koncern ustvaril približno 19 milijard evrov prihodkov in 416 milijonov evrov čistega dobička.
 

Priložnosti v turizmu v ponudbi za družine in rekreaciji

Slovenija na oddih najpogosteje pritegne pare, ki cenijo njene naravne lepote, varnost ter možnosti za počitek in sprostitev. Veliko je gostov, ki se v državo vračajo, zlasti med Italijani in Avstrijci. Priložnosti pa se kažejo v krepitvi rekreacijske in kulturne ponudbe ter pri segmentu družin, ugotavljajo v podjetju Valicon.

Družba Valicon je za Slovensko turistično organizacijo (STO) analizirala in danes spletno predstavila rezultate ankete med tujimi turisti iz 89 držav, ki jo je od pomladi 2019 do začetka leta 2020 opravil državni statistični urad. Rezultati ankete se torej nanašajo na obdobje pred epidemijo covida-19, a je Matjaž Robinšak iz Valicona prepričan, da lahko služijo pri snovanju in razvoju slovenske turistične ponudbe v prihodnje.


Rezultati ankete, ki je bila sicer večinoma opravljena med hotelskimi gosti, so pokazali, da je 45 odstotkov anketiranih turistov v Sloveniji dopustovalo z zakoncem oz. partnerjem, 21 odstotkov jih je pripotovalo z družino, 15 odstotkov samih, 11 odstotkov pa s prijatelji. »Mislim, da družinski segment ostaja malo neizkoriščen,« je ocenil Robinšak. Vprašamo se lahko, kako prilagoditi ponudbo družinam, saj je ta precej sorodna s tem, kar Slovenija že ima, je menil.

Skupno 43 odstotkov gostov je v istem potovanju obiskalo še druge države, od skupaj slabih 10 dni dolgega potovanja pa so v Sloveniji preživeli dobrih pet dni. »Naši gosti zelo pogosto kombinirajo Slovenijo z drugimi državami - Hrvaško, Avstrijo in Italijo,« je povedal strokovnjak. Najdaljši del poti jih je 55 odstotkov opravilo z avtom ali kombijem, 32 odstotkov pa z letalom. Med letališči so izstopala ljubljansko (38 odstotkov), beneško (17 odstotkov), zagrebško (14 odstotkov) ter dunajsko (osem odstotkov).

Med razlogi za obisk Slovenije je Valicon 42 odstotkov turistov uvrstil v segment t.i. družbenikov, torej oseb, ki jih zanima aktivno preživljanje časa z družino, prijatelji ali sorodniki. 27 odstotkov jih sodi v segment raziskovalcev, ki jih zanimajo kulturne znamenitosti, kulinarika in razvajanje. 14 odstotkov je t.i. muz, ki jim je prvi cilj obiska skrb za zdravje, sprostitev in počitek. 12 odstotkov je bilo poslovnih gostov.


Slovenija je sicer izpolnila pričakovanja 51 odstotkov gostov, presegla pa je pričakovanja 48 odstotkov turistov. Le odstotek jih je navedel, da je ponudba pod pričakovanji. »Na splošno puščamo pozitiven vtis, saj smo vsaj dosegli ali presegli pričakovanja. Pozitivna izkušnja obstaja, to je za Slovenijo ključno in jo je treba držati na nivoju. Slovenski turistični delavci se bodo morali potruditi za vsakega gosta in pustiti vtis,« je dejal Robinšak.

Najboljši vtis sicer Slovenija napravi z naravnim okolje, osebno varnostjo in možnostjo za počitek in sprostitev. Precej dobro je tudi umeščena glede cen, ki so lahko v primerjavi s številnimi preostalimi evropskimi državami še vedno nekoliko nižje, je spomnil Robinšak.

Pozitiven vtis se kaže tudi v dejstvu, da je 45 odstotkov anketiranih turistov Slovenijo obiskalo že kdaj prej, 30 odstotkov se jih je celo vrnilo na isti kraj. 28 odstotkov gostov je v Sloveniji rednih in se stalno vračajo. Pri tem je Robinšak, ob siceršnjem pomenu komunikacije in turističnih paketov, izpostavil, da so v skladu z anketo osebne izkušnje in priporočila sorodnikov ali prijateljev še vedno najpomembnejši vir informacij.

Znan je sicer podatek, da Slovenijo obiskuje največ italijanskih, nemških in avstrijskih turistov. Med bližnjimi, avstrijskimi in italijanskimi, turisti je 72 oz. 70 odstotkov takih, ki so Slovenijo že obiskali prej, v dobri polovici primerov se vračajo celo na isti kraj. Med nemškimi turisti, pri katerih potovanje v Slovenijo vseeno zahteva več načrtovanja, je povratnikov v državo dobra polovica. »Na ključnih trgih imamo zelo velik delež povratnikov, kar je dober podatek,« je poudaril Robinšak.

Pri izdatkih teh turistov je strokovnjak pojasnil, da Italijani na dan povprečno potrošijo 76 evrov, Avstrijci 52 evrov, Nemci, ki so pogosto gostje kampov, pa 42 evrov. Za italijanske goste ob tem še vedno pomembno ponudbo predstavlja ponudba igre na srečo, medtem ko so pri avstrijskih in nemških gostih na prvem mestu pri izdatkih hrana oz. lokali. Pri vseh treh ključnih trgih je Robinšak izpostavil relativno nizke izdatke za kulturo oz. razvedrilo, za šport in rekreacijo ter za organizirane izlete ter dodatne vozovnice. Tu se torej kažejo nove priložnosti.

Med državami je Robinšak izpostavil potencial nekaterih še neizkoriščenih trgov, kot so Belgija, Francija in Velika Britanija, saj gostje s teh trgov nadpovprečno trošijo, v Sloveniji pa jih je relativno malo. »A s samimi posteljami ne bomo povečali vrednosti gosta,« je poudaril in izpostavil pomen prodaje za turiste relevantnih doživetij.

Gostje v Sloveniji namreč hvalijo naravo, varnost in možnost sprostitve. Manjka pa jim možnost zabave ter ponudba kulturnih prireditev, dodatno bi Slovenija tudi lahko razvijala ponudbo za družine. »Zagotovo je treba biti strateški - če smo destinacija, ki primarno temelji na parih in si želi družine, verjetno ne bom Ibiza ali Zrće,« je ponazoril Robinšak.

Porabo bi po njegovi oceni lahko večali z aktivnostmi, kot so ekstremni športi, športne aktivnosti za amaterje in družino. »Te aktivnosti bi šle v smeri zelene zgodbe, ki jo Slovenija že ima,« je dodal.