V Turčiji odkrili 99 ton zlata
Turčija je odkrila veliko nahajališče, v katerem naj bi se nahajalo 99 ton zlata, vrednega okrog šest milijard dolarjev. Izkop zlata bi lahko po prvih ocenah začeli v dveh letih.

Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Nahajališče plemenite kovine je na ozemlju, ki ga upravlja družba Gubretas; ta se sicer ukvarja s proizvodnjo gnojil. Po objavi novice o odkritju nahajališča zlata so delnice družbe, ki kotirajo na borzi v Istanbulu, pridobile deset odstotkov vrednosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Turški minister za energetiko in naravne vire Fatih Donmez je že septembra ocenil, da je država letos presegla lanski rekordni izkop zlata, ki je dosegel 38 ton.
Turčija si je zadala, da bo v desetih letih izkop zlata povečala na 100 ton letno. Z odkopom zlata so v državi začeli leta 2001, v prvem letu pa so izkopali 1,4 tone zlata. Nato je panoga beležila hitro rast.
Turška centralna banka, ki naj bi samo letos kupila 170 ton zlata.
Zlato, ki je v negotovih časih vedno veljalo za varno zatočišče za naložbe, se bo v prihodnjem letu med pričakovanji o novih spodbujevalnih ukrepih in šibkejšem ameriškem dolarju verjetno še bolj bleščalo in se celo povzpelo na rekordno raven, napovedujejo poznavalci.
Letos so gospodarske in socialne negotovosti, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa, usmerile pozornost na zlato kot varno zatočišče. Cena rumene kovine je avgusta dosegla najvišjo vrednost na mednarodnem trgu - 2075 ameriških dolarjev za unčo.
Močan preobrat v svetovni denarni politiki, ki je privedel do scenarija z nizkimi obrestnimi merami in likvidnosti brez primere, ki se je začel sredi leta 2019, je spodbudil ceno zlata v vseh glavnih valutah, zaradi česar je bila rumena kovina privlačna za vlagatelje.
Leto je zlato začelo pri 1517 dolarjih za unčo. Odziv na pandemijo je bil kratkotrajen, saj je domača vztrajno rasla vse do rekordne vrednosti. Danes zlato sicer trguje nekoliko nižje od rekorda, pri 1872 dolarjih za unčo.
Obeti za rumeno kovino ostajajo močni kljub cepivu in gospodarski oživitvi po covidu-19, predvsem zaradi novih pričakovanj o spodbujanju gospodarstva. Dolar bi lahko zaradi slednjih še bolj oslabel in to bi lahko pomagalo, da bi se cena zlata še enkrat močno zvišala.
Tudi inflacijska pričakovanja zaradi velike spodbude lahko vidimo kot pozitiven dejavnik, ki bi lahko leta 2021 znova pospešil naložbe v plemenito kovino.
Turški minister za energetiko in naravne vire Fatih Donmez je že septembra ocenil, da je država letos presegla lanski rekordni izkop zlata, ki je dosegel 38 ton.
Turčija si je zadala, da bo v desetih letih izkop zlata povečala na 100 ton letno. Z odkopom zlata so v državi začeli leta 2001, v prvem letu pa so izkopali 1,4 tone zlata. Nato je panoga beležila hitro rast.
Turška centralna banka, ki naj bi samo letos kupila 170 ton zlata.
Zlato se bo še bolj bleščalo

FOTO: Getty Images/iStockphoto
Letos so gospodarske in socialne negotovosti, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa, usmerile pozornost na zlato kot varno zatočišče. Cena rumene kovine je avgusta dosegla najvišjo vrednost na mednarodnem trgu - 2075 ameriških dolarjev za unčo.
Močan preobrat v svetovni denarni politiki, ki je privedel do scenarija z nizkimi obrestnimi merami in likvidnosti brez primere, ki se je začel sredi leta 2019, je spodbudil ceno zlata v vseh glavnih valutah, zaradi česar je bila rumena kovina privlačna za vlagatelje.
PREBERITE TUDI:
Leto je zlato začelo pri 1517 dolarjih za unčo. Odziv na pandemijo je bil kratkotrajen, saj je domača vztrajno rasla vse do rekordne vrednosti. Danes zlato sicer trguje nekoliko nižje od rekorda, pri 1872 dolarjih za unčo.
Obeti za rumeno kovino ostajajo močni kljub cepivu in gospodarski oživitvi po covidu-19, predvsem zaradi novih pričakovanj o spodbujanju gospodarstva. Dolar bi lahko zaradi slednjih še bolj oslabel in to bi lahko pomagalo, da bi se cena zlata še enkrat močno zvišala.
Tudi inflacijska pričakovanja zaradi velike spodbude lahko vidimo kot pozitiven dejavnik, ki bi lahko leta 2021 znova pospešil naložbe v plemenito kovino.
Več iz rubrike
Konec vojne ne pomeni hitre obnove preskrbe s plinom
ZDA so postale največje dobaviteljice utekočinjenega plina, na trgu pa ne bi tekmovale z ruskimi dobavami.
Gozdarske prikolice – zanesljivost in moč za profesionalno rabo
Vsakdo, ki se ukvarja z gozdarstvom ali pa je lastnik gozda, ve, da so gozdarske prikolice nepogrešljive.
Zadnje novice
Ne spreglejte
Vstopamo v novo dobo varčevanja? Ta banka ponuja depozit z obrestmi vnaprej
AKTUALNO
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
AKTUALNO
Bayerjeva najdražja napaka v zgodovini podjetja
AKTUALNO
Trump je pri napadu na vladavino prava »izjemno hiter in prizadeven«
AKTUALNO