V Sečoveljskih solinah letos pridelali le desetino povprečnega pridelka

Doslej so solinarji v Sečoveljskih solinah pridelali le od 350 do 400 ton soli. »Sezona je katastrofalna,« je za STA razmere opisal vodja pridelave soli v družbi Soline Dario Sau.

V začetku solinarske sezone, aprila in maja, je kazalo dobro, nato pa je bilo vreme večji del junija neprimerno, veliko je bilo nevihtnih dni z obilnimi padavinami, je spomnil Sau. Skupno je od 4. do 20. junija zapadlo 220 milimetrov dežja, kar pomeni skoraj 22 centimetrov sladke vode na solinski površini.



»S tem je izginil ves dotedanji trud v sezoni od konca marca dalje,« je poudaril in dodal, da so morali zadnji teden junija začeti dela na novo, kar pa vse vpliva na kvaliteto soli. Takrat so torej začeli pospešeno z deli, ki jih ponavadi začnejo v zadnjem delu aprila. Pred začetkom junijskega slabega vremena so sicer uspeli nekaj slanice shraniti v rezervoarje, a le omejene količine, so pa s tem nato prve kristale soli pridobili sredi julija.

A je tudi od takrat dalje vreme muhasto, tudi napovedi za naprej niso obetavne, pridelava soli pa otežena. Doslej so solinarji, redno zaposleni in najemniki, skupno pridelali le desetino tistega, kar planirajo vsako leto za normalno proizvodnjo oziroma normalno poslovanje.

Povprečna sezona sicer prinese od 2500 do 2700 ton soli, kolikšna bo skupna količina letos, Sau ni napovedal. Lani so v Sečoveljskih solinah uspeli pridelati le 1300 ton soli in 15 ton solnega cveta.

V Sečoveljskih solinah imajo aktivnih 26 solnih polj, skupno pa je tam na voljo 55 solnih polj. Tista polja, ki niso aktivna, morajo obnoviti, za kar je potrebnega precej denarja. Enota Pridelava soli v družbi Soline ima 19 redno zaposlenih, nekaj solnih polj pa ima tudi najemnike, ki pridelek prodajo družbi Soline.

Solinarstvo, ki je močno odvisno od vremena, kot dejavnost ne spada med kmetijske dejavnosti, ampak v rudarstvo, saj gre za izkoriščanje mineralnih surovin.