V Ljubljani odprli muzej bančništva Slovenije - Bankarium

V muzeju je prikazana slovenska bančna dediščina - od Kranjske hranilnice do NLB. Poslanstvo muzeja, ki je prve obiskovalce sprejel v soboto, je, da obiskovalci spoznajo zgodovino, dobijo izkušnjo bančne prakse in finančno znanje.
 
Predsednik uprave NLB in predsednik sveta zavoda NLB kulturne dediščine Blaž Brodnjak je ob odprtju muzeja v Mestni hranilnici ljubljanski povedal, da Bankarium ni samo muzej, pač pa tudi digitalni center finančnega opismenjevanja.
 
»Smo v zgradbi, ki je srce NLB, in upam si trditi, da tudi srce slovenskega bančništva,« je zgradbo opisal Brodnjak, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša delujoča bančna poslovalnica v državi.
 
Čeprav so mnogi napovedali konec bančništvu že pred časom, je to močnejše kot kadarkoli, med nami pa bo tudi v prihodnosti, je poudaril.
 
Po besedah direktorice zavoda NLB kulturna dediščina Irene Čuk ima muzej tri poslanstva: »Razloži nam 200-letno zgodovino bančne panoge na Slovenskem. Drugič, daje nam izkušnjo bančne prakse. In tretjič, deli z nami finančno znanje.«
 
Poleg tega bodo obiskovalci lahko videli zbirko denarnih valut, ki so se uporabljale na Slovenskem v zadnjih 200 letih, pogledali pa bodo lahko tudi v notranjost bankomata in bančni trezor.
 
Kot je povedala Čukova, so postavitev bančnega muzeja v tržni raziskavi pred skoraj 10 leti predlagale stranke. Ideja se je v izoblikovala v projekt leta 2018, ko je ministrstvo za kulturo pripoznalo umetniško in muzejsko zbirko kot nacionalno bogastvo. »S tem pa je nam kot lastnikom dalo odgovornost ne samo za ohranitev teh zbirk za naše potomce, ampak tudi za njihovo predstavitev javnosti,« je povedala Čukova. Ena njihovih idej za prihodnost je tudi odprtje galerije.
 
Kustosinja razstave Meta Kordiš je povedala, da je koncept postavitve narejen v treh delih. V prvem so predmeti v vitrinah in predalih, predmeti pa govorijo skupaj s slikovnim gradivom. V drugem delu je ambientalna muzejska postavitev. Tretji del pa je osrednji del, ki predstavlja finančni labirint, s katerim se obiskovalci izobražujejo.
 
Pri oblikovanju muzejskih vsebin so sodelovali še Žarko Lazarević in Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino, Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve in Andrej Šemrov iz numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije, so zapisali v sporočilu za javnost NLB.