V katerih večjih mestih EU se da zadihati s polnimi pljuči?

EEA je sredi junija objavila poročilo o čistem zraku v 323 evropskih mestih v letih 2019 in 2020. Na tej listi je večina mest EU z več kot 100.000 prebivalci, tudi nekatera manjša. Dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor, se v zadnjem času ne moreta pohvaliti s kakovostjo zraka: našli smo jih v spodnji polovici liste. Maribor je na 212. mestu, dejansko pa si deli 211-214. mesto s španskim Alicantejem, pa tudi Rimom in Pizo iz Italije. Ta štiri mesta imajo v enem kubičnem metru 12,9 mikrograma (12,9 μg/m³) drobnih delcev PM_2,5 -  frakcije prahu, pri kateri ima 50 odstotkov delcev premer 2,5 mikrometra (2,5 μm), medtem ko so drugi delci večinoma manjši in v manjši meri večji.

PM_2,5 je frakcija delcev PM₁₀, ki lahko pridejo v alveole z vdihavanjem. Ti drobni delci so veliki kot nekatere kot bakterije in so s prostim očesom nevidni, za razliko od na primer bolj grobih delcev, ki jih na primer jasno vidimo na gradbiščih. Drobni delci, ki jih analizira EEA, veljajo za ekološko in medicinsko relevantne, saj lebdijo v zraku dneve in celo tedne; letijo do približno 1000 kilometrov od mesta, kjer so izpuščeni v ozračje.
 
Medtem ko je Maribor z 12,9 μg/m³ v skupini mest EU z »zmerno kakovostjo zraka« (10-15 μg/m³ PM_2,5), je Ljubljana v predzadnji skupini mest z »slabim zrakom«, v katerih je več kot 15μg/m³ PM_2,5. Ljubljana ima 16,2 μg/m³ PM_2,5. Uvršča se le na 260. mesto, pravzaprav 260–262. mesto na lestvici, saj imata dve poljski mesti, Opole in Wroclaw, identično vrednost. Od prestolnic EU imata le Bukarešta (263. mesto) in Varšava (269.) manj kakovosten zrak od Ljubljane.
 
Če želijo Mariborčani in Ljubljančani dihati čistejši zrak v večjih mestih sosednjih držav, odsvetujemo odhod v Zagreb, ki ima kakovost zraka podoben Ljubljani, ali v Trst (kjer je podobna mariborski), ali v Videm, ki je le nekoliko boljši od Ljubljane. Takoj za severno mejo je zrak bistveno boljši: Celovec je na 52. mestu lestvice EU, z 8,5 μg/m³ PM_2,5.

Celovec je v najvišji kategoriji, v kateri so mesta z »dobro kakovostjo zraka« oziroma z manj kot 10μg/m³ PM_2,5. Tudi tirolski Innsbruck dober zrak, zaseda 78. mesto, čeprav je v ozki alpski dolini in nedaleč od zelo prometnega mednarodnega cestnega koridorja. Salzburg je na 90. mestu, kot tretje večje avstrijsko mesto z dobro kakovostjo zraka. Dunaj je na 202. mestu, torej med Mariborom in Ljubljano, kot tudi avstrijska industrijska središča Linz (206.) in Gradec (234.).
 
Najčistejši zrak v EU ima švedska Umeå, sledi ji Tampere na Finskem, na tretjem mestu pa je Funchal, največje mesto na Madeiri, portugalskem arhipelagu v Atlantiku. Glavno mesto države članice EU, ki ima najboljši zrak, je estonski Talin, ki je splošno na četrtem mestu lestvice. Sledijo norveški Bergen, švedska Uppsala, estonska Narva; osma je španska Salamanca, sledijo švedski Stockholm, estonski Tartu, finski Helsinki, norveški Trondheim in francoski Pau, medtem ko je na 12. mestu prvo mesto v soseski Slovenije: italijanski Sassari, ampak ni blizu meje s Slovenijo - je na severozahodu Sardinije, po številu prebivalcev je podoben Mariboru.
 
Le štiri evropska mesta so v kategoriji tistih z »zelo slabo« kakovostjo zraka, z več kot 25 μg/m³ PM_2,5: poljski Zgierz, italijanska Vicenza, Slavonski Brod na Hrvaškem, italijanska Cremona in na zadnjem, 323. mestu, najdemo poljski Novi Sacz.
 

Eliminacija onesnaževalcev prihrani veliko več od stroškov

 
V drugem poročilu, objavljenem konec leta 2020, je EEA potrdila, da se je kakovost zraka v EU v zadnjem desetletju bistveno izboljšala, predvsem zaradi pozitivnih sprememb na področju prometa in energetike. Ocenjuje se, da je bilo leta 2018 v EU za 60.000 manj smrtnih primerov zaradi drobnih delcev, kot leta 2009.
 
Strokovnjaki trdijo, da onesnažen zrak vsako leto povzroči smrt več kot štirih milijonov ljudi na svetu. Ni dvoma, da je slaba kakovost zraka nevarna za zdravje. Leta 1992, ko so bile poletne olimpijske igre v Atlanti, je bil promet motornih vozil v mestu nekaj tednov drastično omejen. Mestna služba nujne pomoči je imela takrat 11 odstotkov manj bolnikov s pediatrično astmo; skupno število intervencij zaradi astme pa se je zmanjšalo za kar 40 odstotkov. Prepoved kajenja na Irskem je zmanjšala število možganskih kapi za 26 odstotkov, medtem ko se je število bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo zmanjšalo za 38 odstotkov. Zaprtje jeklarne v ameriški zvezni državi Utah je prepolovilo število primerov različnih pljučnih bolezni, pljučnice, bronhitisa itd.

Ameriški strokovnjaki za epidemiologijo in  medicinsko ekonomijo so izračunali, da se vsak ukrep za izboljšanje čistosti zraka večkrat izplača, v povprečju 32-krat. Vsak dolar stroškov zapiranja večjega onesnaževalca prinese 32 dolarjev prihranka pri stroških bolezni in drugih ki jih povzroča ta onesnaževalec.