V Izoli nov turistični rekord

Avgusta so v Izoli, kot so navedli v Turističnem združenju Izola, našteli 82 odstotkov slovenskih gostov oziroma 74 odstotkov več kot v preteklem letu. Med tujimi gosti so bili na prvem mestu Nemci, sledili so Avstrijci in Italijani. V primerjavi s preteklim letom je bila realizacija na tujih trgih nižja za 60 odstotkov, so navedli.

Tretjina vseh prenočitev je bila opravljena v hotelih, tretjina pa v apartmajih.

V letošnjem letu je sicer na turistični obisk pomembno vplival novi koronavirus. Od januarja do avgusta so tako v vseh nastanitvenih enotah v Izoli zabeležili 77.018 turističnih prihodov in 308.853 prenočitev. V primerjavi s preteklim letom to predstavlja 29-odstotni upad števila prihodov in 24-odstotno znižanje števila prenočitev.

V tem obdobju je bilo 81 odstotkov vseh prenočitev ustvarjenih na slovenskem tržišču, so pojasnili v Izoli. Največje število prenočitev je bilo opravljenih v hotelih, sledijo apartmajska naselja, kampi ter prenočišča. »Zasebna nastanitev, kamor uvrščamo apartmaje, so edina kategorija nastanitve, kjer kumulativno beležimo več prenočitev kot v preteklem letu,« so ob tem dodali v izolskem turističnem združenju.


Med tujimi gosti tudi v osmih mesecih prevladujejo Nemci, Avstrijci ter Italijani, vendar v precej manjšem obsegu kot leta 2019. Turistični obisk iz tujine se je namreč znižal za 68 odstotkov. Se je pa podaljšala povprečna doba bivanja, in sicer iz 3,7 dneva na štiri dni.

Turistično sezono tudi v Izoli pomagajo reševati turistični boni. Po podatkih Finančne uprave RS je bilo do 23. avgusta v Izoli unovčenih 25.143 turističnih bonov v skupni vrednosti 3,85 milijona evrov, kar Izolo uvršča na četrto mesto med vsemi slovenskimi občinami po številu unovčenih bonov, so dodali.

Pristavili so še, da trenutno Občina Izola pripravlja osnutek strategije razvoja izolskega turizma za obdobje 2021-2025. Izola bo, kot so navedli, še naprej usmerjena zlasti v ribiško tradicijo, iz katere izhaja, kulturno dediščino in lokalne okuse, obenem pa bo skrbela, da ostane tudi varna destinacija. Strategija tako predstavlja smernice, ki jim bosta izolski turizem in lokalna skupnost sledila v prihodnje, cilji in pot do njih pa bodo še konkretneje opredeljeni v akcijskem načrtu.