V EU primanjkuje polnilnih mest za električna vozila

Evropski zeleni dogovor predvideva, da naj bi bilo na območju Evropske unije do leta 2025 na voljo milijon polnilnih mest za električna vozila. Kot ugotavlja Evropsko računsko sodišče, je ta cilj še precej oddaljen. S pospešenim uvajanjem dodatne polnilniške infrastrukture bi bili vzpostavljeni pogoji za potovanja z električnimi vozili po Evropi.

Razpoložljivost polnilnih postaj se od države do države precej razlikuje. Prav tako težavo predstavljajo neusklajeni plačilni sistemi in primanjkljaj informacij za uporabnike v realnem času. Slovenija je imela septembra lani po podatkih Evropskega observatorija za alternativna goriva sicer na voljo 757 javnih polnilnih mest. S tem se po številu polnilnih mest na 100 kvadratnih kilometrov uvrščamo med srednje dobro pokrite države.


Pandemija je v lanskem letu sicer precej vplivala na trg z avtomobili. Povpraševanje po nakupu novih se je precej zmanjšalo. Se je pa tržni delež prodanih električnih vozil in priključnih hibridov precej povečal. Vzpostavljanje novih polnilnih omrežij ne sledi dovolj hitro temu trendu.
 

Pri prehodu na elektromobilnost ključna vzpostavitev infrastrukture za polnjenje

"Za prehod na elektromobilnost je potrebna zadostna infrastruktura za polnjenje. Za njeno izgradnjo pa je potrebna večja gotovost glede uporabe električnih vozil. Menimo, da bi morala komisija storiti več za podpiranje pokritosti z omrežjem po celi EU ter zagotoviti, da je financiranje usmerjeno tja, kjer je najbolj potrebno," je dejal Ladislav Balko, član Evropskega računskega sodišča.

Trenutno poteka revizija ključnega okvirja politike in zakonodaje na področju elektromobilnosti. Revizorji Evropsko komisijo nagovarjajo, da pripravi strateški načrt za dosego ciljnih vrednosti glede infrastrukture za polnjenje ter ob tem določi minimalne standarde in zahteve. Dodajajo, naj se pri sofinanciranih projektih zagotovi trajnost in možnost dostopa za vse uporabnike.

Cilj Evropskega zelenega dogovora je sicer zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi prometa. V primerjavi z letom 1990 naj bi se emisije do leta 2050 zmanjšale za 90 odstotkov. Ta cilj naj bi bil dosežen predvsem s prehodom na alternativna vozila, ki izločajo nižje vrednosti ogljikovih emisij. Na območju Evropske unije promet sicer predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov.