Avstrija: CO2 leti u nebo

Na prvi pogled se zdi Avstrija čista država. Številni ekološki kazalniki so razmeroma dobri, vendar ne vsi.
Fotografija: Ministrica poudarja, da Avstrija zdaj več kot kdaj koli prej vlaga v razširitev železniškega omrežja in druge oblike ekološki prijazne mobilnosti. Foto: Milan Ilić
Odpri galerijo
Ministrica poudarja, da Avstrija zdaj več kot kdaj koli prej vlaga v razširitev železniškega omrežja in druge oblike ekološki prijazne mobilnosti. Foto: Milan Ilić

Nekateri so zelo slabi. V nasprotju s trendom v veliki večini držav EU, kjer skupne emisije toplogrednih plinov padajo, avstrijske emisije ogrevalnikov planeta naraščajo.

V zadnjih treh desetletjih, od leta 1990 do 2019, so se skupne emisije teh plinov v državah EU, vključno z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, v povprečju zmanjšale za dobrih 23,5 odstotka, merjeno v kilotonih oddanih plinov, enakovrednih CO2 (kt CO2 ekv) . Istočasno emisije toplogrednih plinov v Avstriji grejo v obratno smer: povečale so se za 4,6 odstotka.

Zato ni presenetljivo, da je avstrijsko računsko sodišče v posebnem poročilu, objavljenem sredi aprila, ostro kritiziralo avstrijsko politiko varovanja podnebja. Avstrija je ena od le šestih držav EU, v katerih so se skupne emisije toplogrednih plinov v tem obdobju povečale. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) so leta 1990 znašale - vključno z zračnim prometom - 67.400 kt CO2 ekv, leta 2018 pa 76.350 Kt CO2 ekv. V letu 2019 so se tudi povečale, tako kot vsako leto od leta 2002.

Verjetno so lani padle zaradi pandemije covid-19 in posledično zmanjšane mobilnosti in celotne gospodarske dejavnosti, vendar je to verjetno le kratkoročna "terapija", zaradi splošne ekonomske krize.

V državi je vedno več vozil, avtomobilov, tovornjakov in avtobusov z motorji na fosilna goriva. Foto: Milan Ilić
V državi je vedno več vozil, avtomobilov, tovornjakov in avtobusov z motorji na fosilna goriva. Foto: Milan Ilić


Razen Avstrije so se emisije toplogrednih plinov v zadnjih treh desetletjih povečale v EU le še na Cipru, na Irskem, v Slovaški, Španiji - in Sloveniji. Po podatkih EEA je Slovenija leta 1990 izpustila 14.299 kt CO2 ekv, leta 2018 pa 17.848 kt CO2 ekv, ali skoraj četrtino več - s stagnirajočim prebivalstvom.

Za razliko od Slovenije se je število prebivalcev v Avstriji v zadnjih treh desetletjih povečalo za kar 20 odstotkov. To pomeni, da so se emisije toplogrednih plinov na prebivalca v Avstriji v zadnjih 30 letih zmanjšale, v Sloveniji pa povečale.

Tako relativno zmanjšanje avstrijskih emisij toplogrednih plinov ni dovolj. EU pričakuje, da bo Avstrija do leta 2030 izpolnila svojo obveznost zmanjšanja skupnih emisij teh plinov za 36 odstotkov. Če Avstrija ne bo uvedla odločilnih ukrepov, ampak bo nadaljevala z obstoječimi, bo skupne emisije zmanjšala za največ 21 odstotkov, so izračunali na računskem sodišču.

Rak rana je promet

V čem je problem? Dejavnosti na področju varstva podnebja v Avstriji niso centralno usklajene, zato je težko izvajati učinkovite ukrepe, so zaključili avstrijski državni analitiki.

Promatrano po sektorjih, Avstrija je posebej šibka v prometu, kjer emisije toplogrednih plinov že vrsto let nenehno rastejo.

Kakšne so posledice neizpolnjevanja zastavljenih ciljev? Resne, finančne. Podnebne spremembe Avstriji že ustvarjajo dodatne stroške v višini približno ene milijarde evrov na leto.

Leta 2018 je bila povprečna temperatura zraka v Avstriji približno dve stopinji Celzija višja kot v predindustrijski dobi. Posledice so večje tveganje za gozdne požare in druge naravne nesreče, kot so poplave, plazovi itd.

Po znanstvenih napovedih bo do leta 2050 ta škoda skočila na 4,2-5,2 milijarde evrov na leto, morda na 8,8 milijarde, če se bo dvig temperature še povečal.

Razen te, "božje kazni", bo Avstrija kaznovala tudi EU. Če do leta 2030 ne bo zmanjšala emisij toplogrednih plinov, bo Avstrija morala plačati odškodnino, kupovati emisijske certifikate. Po nemški študiji bi to lahko stalo Avstrijo 4,6-9,2 milijarde evrov.
Promet je največji avstrijski grešnik. Delež prometa v celotnih avstrijskih emisijah toplogrednih plinov je leta 2018 znašal kar 47 odstotkov.

Leta 2018 je bila povprečna temperatura zraka v Avstriji približno dve stopinji Celzija višja kot v predindustrijski dobi.  Foto: Milan Ilić
Leta 2018 je bila povprečna temperatura zraka v Avstriji približno dve stopinji Celzija višja kot v predindustrijski dobi.  Foto: Milan Ilić


Čeprav se veliko govori o električnih in drugih podnebno nevtralnih avtomobilih, je njihov delež zelo majhen. V državi je vedno več vozil, avtomobilov, tovornjakov in avtobusov z motorji na fosilna goriva. Od leta 2010 do 2020 se je število registriranih osebnih avtomobilov v Avstriji povečalo za 15%; konec februarja 2021 jih je bilo 5,1 milijona.

"Prometni sektor je otrok, s katerim imamo največ težav," priznava Leonore Gewessler, avstrijska resorna ministrica. Polno ime njenega resorja je Zvezno ministrstvo za varstvo podnebja, ekologijo, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Republike Avstrije.

Gewesslerova prihaja iz stranke Zelenih, zato je logično pričakovati, da bo Avstrija v prihodnjih letih bistveno več vlagala v doseganje podnebnih ciljev. Ministrica poudarja, da Avstrija zdaj več kot kdaj koli prej vlaga v razširitev železniškega omrežja in druge oblike ekološki prijazne mobilnosti.

"V tem je naloga politikov, da zdaj vlagamo in se izognemo kaznim, ki nam grozijo na podlagi mednarodnih sporazumov, ki smo jih podpisali", povedala je za ORF.

 

Več iz rubrike

Komentarji: