V državah z nižjim standardom več lastniških nepremičnin
Najnovejši podatki statistične službe Evropske unije Eurostat (vir) kažejo, da je v revnejših državah več lastniških nepremičnin kot pa v državah z višjim standardom.
Najvišji delež lastništva v Romuniji, Slovenija na sredini lestvice
Na vrhu lestvice se je poleg Romunije, Slovaške in Madžarske znašla tudi Hrvaška. Kot navaja Total Croatia News, 91 odstotkov prebivalcev Hrvaške živi v lastni nepremičnini, medtem ko je evropsko povprečje za 21 odstotkov nižje.
Najvišji delež lastništva zabeležen v Romuniji, kjer je v letu 2020 kar 96 odstotkov prebivalcev živelo v lastni nepremičnini.
Lastništvo je tudi sicer najpogostejše v vseh državah članic EU z izjemo Nemčije, kjer po poročanju tujih medijev, polovica prebivalstva živi v lastniškem domu, polovica pa v najetem. Majhen delež prebivalstva, ki živi v lastni nepremičnini je tudi v Avstriji (55,3 odstotka) in na Danskem (59,3 odstotka).
Slovenija se je na lestvici znašla nekje na sredini. Po podatkih Eurostata namreč v lastniških stanovanjih živi 74,6 odstotka Slovencev, 25,4 odstotka pa živi v najetem domu.
Podatki so pokazali tudi, da v EU v hišah živi okrog 53 odstotkov prebivalstva, medtem ko na Hrvaškem v hišah živi 78 odstotkov prebivalcev. Visok delež lastništva hiše je tudi na Irskem in sicer kar 92-odstotni. Delež etažnih lastnikov je s 66 odstotki največji v Španiji, sledita Latvija in Estonija.
Vsak tretji prebivalec v premajhnem stanovanju
Povprečen državljan EU naj bi v svoji lasti imel 1,6 sobe, največ lastniškega prostora pa imajo državljani Malte in sicer 2,3 sobe na člana gospodinjstva. Majhen delež gospodinjstev, ki živi v premajhnih prostorih, je tudi v Belgiji, Španiji, Franciji in Nemčiji (od pet do 10 odstotkov), na Nizozemskem pa celo manj (manj kot pet odstotkov).
Na tej lestvici se Hrvatje uvrščajo na dno, saj imajo glede na raziskavo na razpolago le 1,2 sobe. Čeprav več kot 90 odstotkov hrvaških prebivalcev živi v lastniškem domu, naj bi vsak tretji prebivalec živel v prenatrpanem stanovanju, bodisi zaradi prevelikega števila članov gospodinjstva ali pa premalo sob.
Velik odstotek ljudi, ki živijo v prenatrpanih domovih, je tudi v Romuniji (45), Bolgariji (39,5) in na Poljskem (36,9).
Na Hrvaškem živijo otroci pri starših dlje kot v ostalih članicah EU
Število članov v gospodinjstvu je glede na podatke največje ravno na Hrvaškem (3), medtem ko je evropsko povprečje dva člana.
Čemur botruje tudi dejstvo, da na Hrvaškem otroci že tradicionalno kasneje zapustijo dom svojih staršev. V tej državi je delež t.i. praznih gnezd manj kot 13-odstotni, medtem ko je na primer na Malti 70 odstotni, navajajo hrvaški mediji.
Lastniška, a prenatrpana in slabo vzdrževana
Raziskava nekako razbija mit, da je v državah z višjim standardom lažje priti do lastniškega stanovanja.
Hkrati pa tudi to, da nekdo živi v lastnem domu ne pomeni, da uživa kvalitetnejše bivanje. Glede na podatke velja ravno nasprotno, živijo v prenatrpanem prostoru, ki je največkrat slabše vzdrževano.
Kar 8,2 odstotka ljudi v EU si namreč v letu 2020 ni moglo privoščiti ustreznega ogrevanja, 1,5 odstotka jih ni imelo stranišča, skoraj 14 odstotkov pa je imelo težave s puščanjem strehe, še navaja total Croatia News.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
