V Avstriji je treba za pogreb odšteti več kot 5000 evrov

Prvi novembrski dan, dan spomina na mrtve, je tudi v Avstriji prost dan (»Allerheiligen«). Pokopališča so takrat polna ljudi. Največja gneča je na centralnem dunajskem pokopališču, ki je glede na število pokopanih največje v Evropi. Na tem pokopališču je v času pandemije covida-19 več pokopov kot v prejšnjih letih.

Lani je umrlo 91.599 prebivalcev Avstrije (vključno z umrlimi v tujini, ki so imeli stalno prebivališče v Avstriji). To je bilo 9,9 odstotka več kot leta 2019, ko je število umrlih znašalo 83.386. Skok števila umrlih je bil predvsem posledica covida-19. Smrtonosna pandemija je hkrati skrajšala pričakovano življenjsko dobo avstrijskega prebivalstva za približno pol leta; na 78,9 leta za moške in 83,7 leta za ženske.

V Avstriji stane pogreb več tisoč evrov. To velja tudi za najcenejši, »socialni« pogreb v »grob za revne«, ko pokopljejo pokojnika, ki nima ožjih sorodnikov ali koga drugega, ki bi bil pripravljen plačati stroške. Na Dunaju take pogrebe financira mesto, ki je tudi lastnik Dunajskega pogrebnega podjetja (Bestattung Wien). Za vsak socialni pogreb izda to podjetje mestu račun v višini 2940 evrov.

Dunajsko pogrebno podjetje je bilo ustanovljeno leta 1907 in je imelo vrsto desetletij monopol nad pogrebi v avstrijski prestolnici. Zadnjih nekaj desetletij je sicer prisotna konkurenca, vendar to podjetje še naprej izvede levji delež pogrebov v največjem avstrijskem mestu. V podjetju pravijo, da stane standardni pogreb na Dunaju približno 5000 evrov. Poleg samega pogreba se posebej plača še pokopališko takso in nekatere druge storitve, kot so objava osmrtnic, cvetje itd. Skratka; kdor namerava plačati pogreb na Dunaju, mora imeti približno med 6000 in 7000 evrov ali več, če ima posebne želje.

Osebno letalo, ki ga bo lahko vozil vsak

V Avstriji število prebivalcev nenehno narašča in smrt je neizogibna usoda vseh ljudi, zato je vse več pogrebnikov. Trenutno je v državi približno 530 pogrebnih podjetij. Čeprav konkurenca narašča, je očitno, da mnogi med njimi lahko preživijo tudi brez prisotnosti na internetu. Na Dunaju ima skoraj vsaka pogrebna hiša (94 odstotkov) svojo spletno stran, v preostalih osmih avstrijskih deželah pa jih je bistveno manj, predvsem na Gradiščanskem (50 odstotkov) in v Zgornji Avstriji (48 odstotkov). Avstrijska Zvezna uprava za konkurenco kritizira netransparentnost te poslovne panoge in navaja, da ima le 3,9 odstotka vseh pogrebnih podjetij javno dostopen cenik storitev na internetu.

Dunajsko centralno pokopališče. Foto: Milan Ilić

Pepel v zemlji, vodi, zraku - in v diamantu

V Avstriji, dolga stoletja predvsem katoliški državi, je bila do pred stotimi leti daleč najbolj pogosta oblika pokopa polaganje krst s truplom v zemljo ali v kripto cerkve oziroma mavzoleja, v primeru plemstva in drugih pripadnikov močnih razredov. Prvi krematorij v državi so odprli sredi decembra 1922 na centralnem dunajskem pokopališču. Ta je začel delovati 17. januarja 1923. Danes je v državi 18 krematorijev, od tega 17 delujočih, en krematorij (v dunajskem predmestju Stammersdorf) pa je v rezervi.

Upepelitev je v Avstriji vse bolj priljubljena. Ta varianta je namreč cenejša od polaganja trupel v zemljo. V zadnjem času je zaradi covida-19 trend naraščanja priljubljenosti kremiranja še večji. Na Dunaju se je delež upepelitev glede na skupno število pogrebov v zadnjih dveh letih povečal s 33 na 40 odstotkov. V nekaterih drugih avstrijskih deželah je ta delež še precej višji. V najbolj zahodni deželi, Vorarlbergu, je bilo že pred pandemijo kremiranih približno 80 odstotkov mrtvih. Na splošno je v alpskih predelih Avstrije, kjer ni na razpolago veliko površin za pokopališča, delež upepelitev višji kot na primer na Dunaju ali na večinoma ravnem, panonskem Gradiščanskem.

Globalno pomanjkanje magnezija ogroža proizvodnjo avtomobilov

Kremacija je tudi bolj praktična, saj je polaganje žare mogoče opraviti tudi daljši čas po smrti in upepeljevanju, medtem ko za pokop trupla obstaja zakonski rok do dva tedna po smrti. Kremiranje je vse bolj priljubljen tudi zaradi sprememb v življenjskem slogu in filozofiji. Danes so potomci mrtvih pogosto raztreseni po svetu, zato ljudje svojih otrok ne želijo obremenjevati z obveznostjo obiska njihovega groba in plačila takse zanj.

Nenazadnje se lahko žare s pepelom položi izven tradicionalnih pokopališč. Pokop pod drevesom postaja vse bolj priljubljen. Pred kratkim smo se udeležili enega takšnega pogreba v dunajskem gozdu. Žaro iz biološko razgradljivega materiala so položili v tla ob drevo. Zraven je plošča z imeni nekaj ljudi, ki so pokopani okoli njega. Žaro je možno potopiti tudi v Donavi, v nekatera od številnih avstrijskih jezer ali pa jo zakopati na območju nekaterih gorskih travnikov v različnih delih države.

Podjetje iz Arizone izumilo novo različico kolesa

»Pokop v zraku«, pri čemer gre za metanje pepela z letala ali balona visoko nad tlemi, v Avstriji (še) ni dovoljeno, medtem ko v sosednji Švici je. V Avstriji je po drugi strani mogoče koristiti storitev, da se del pepela (ogljik) od kremiranega trupla spremeni v diamant. Postopek izvajajo v Švici. Pod izjemnim pritiskom 50.000 do 60.000 barov in pri temperaturi 1.500 do 2.000 kelvinov amorfni ogljik iz pepela kremiranega trupla kristalizira v diamant. Če je diamant manjši od 0,4 karata, ta stane približno 4000 evrov, večji od 0,4 karata pa do 13.000 evrov.