Upokojitev slonov: Konec proizvodnje Airbusa A380 in Boeinga 747

Po prvotni pogodbi naj bi Emirates junija 2022 od Airbusa prevzela zadnje tri naročene A380, vendar so se dogovorili o predčasni dobavi. Proizvodnja A380 bo tako končana nekaj mesecev pred koncem proizvodnje njegovega precej starejšega konkurenta, ameriškega Boeinga 747, slavnega Jumbo Jeta. Slednje, najbolj prepoznavno potniško letalo sodobnega časa, bodo leta 2022 prenehali proizvajati, je lani napovedal Boeing.
 
Velikana, ki kljubujeta gravitaciji, Boeing 747 (v rednem potniškem prometu od januarja 1970) in A380 (od oktobra 2007), sta fascinantni letali. Zagotovo sta bili eden pomembnih dejavnikov za globalno popularizacijo poceni medcelinskih potovanj. Pandemija covida-19 je nedvomno pospešila konec njihove proizvodnje. Na nebu in na letališčih jih bomo videli še nekaj desetletij, dokler bo trajala njihova življenjsko doba in bodo tržno donosna.
 
Letalski potniški promet ima pred seboj (vsaj) nekaj šibkih let. Stagnirajoče povpraševanje je usodno za štirimotorna letala, velike porabnike goriva, za katere je velika zasedenost sedežev pogoj za preživetje. Airbus je napovedal prenehanje proizvodnje A380 v začetku leta 2019, potem ko se je največji kupec Emirates odločil, da bo napovedano naročilo zmanjšal za 39 letal. Tudi nemška Lufthansa, prej tudi velik kupec, ne vidi prihodnosti za to letalo, je marca letos dejal njen prvi mož Carsten Spohr.
 
Po podatkih Airbusa leti A380 na 62 letališč po vsem svetu; od Abidjana in Aucklanda do Washingtona in Züricha. Potnike prevaža 14 letalskih prevoznikov: Air France, All Nippon Airways, Asiana Airlines (Južna Koreja), British Airways, China Souther Airlines, Emirates, Etihad Airways (Združeni arabski emirati), Korean Air, Lufthansa, Malaysia Airlines, Qantas (Avstralija), Qatar Airways, Singapore Airlines in Thai Airways.
 

Največji v družini Airbus je A380-800

 
Največji v družini Airbus, A380-800, je dolg 72,8 metra, njegov razpon kril znaša 79,8 metra, višina pa 24,1 metra. Različica z največjo kapaciteto lahko sprejme 853 potnikov, vendar je bila najpogosteje dostavljena tista s sedeži v treh razredih, pri čemer jih je skupaj 525. Dolet letala A380 znaša do 15.200 kilometrov. A380 je v marsičem prekašal konkurenta Boeinga 747, katerega najnovejši model, 747-8, lahko prevozi največ 605 potnikov, vendar je običajno izveden s sedeži v treh razredih, kar je skupaj 467. Boeing 747- 8 je nekoliko manjši od Airbusa, A380, dva do tri metre ožji, krajši in nižji. Njegov dolet je podoben, do 15.000 kilometrov.
 
Za pristanek letala A380 je poleg letališke stavbe potreben velik terminal. Posledično so bila v zadnjih dveh desetletjih številna letališča dograjena za ta model letala. Jasno je, da je veliko bolj udobno, hitreje in lažje, če vstopijo potniki iz letališke stavbe neposredno skozi predor v letalo. Tako se ne vozijo z avtobusi do letala in se nanj ne povzpnejo po stopnicah - in obratno, pri pristanku.
 
A380-800 bo zagotovo še dolgo ostal največje potniško letalo doslej v množični proizvodnji. Čeprav je bil njegov začetek na trgu zelo dober, na koncu ni izpolnil pričakovanj proizvajalcev in drugih pomembnih dejavnikov v potniškem letalskem prometu. Ocenjuje se, da je bilo v razvoj A380 vloženih več kot 20 milijard evrov. Pri nastanku so sodelovale štiri (tedanje) države iz Evropske unije: Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Španija. Po prvotnih načrtih naj bi bilo izdelanih približno 1200 tovrstnih letal, skupno pa je bilo proizvedenih le 251; 120 jih je naročil Emirates.
 
Zmanjšanje naročila Emiratesa je bil le povod, ne pa tudi razlog za konec proizvodnje A380. Letalo ni prinašalo dobička. Formalno je znašala njegova cena v zadnjih letih 445,6 milijona ameriških dolarjev, veliki kupci pa so najverjetneje plačali bistveno manj. Po nekaterih ocenah strokovnjakov za letalski prevoz je Emirates za zadnja letala plačal le četrtino cene.
 
Glavni razlog za konec proizvodnje velikanskih potniških letal je sprememba osnovne strategije letalskega prometa. Prejšnja strategija proizvajalcev in letalskih prevoznikov v potniškem prometu je bila tako imenovani sistem »Hub and Spoke«. Ta izraz, ki se uporablja tako v prometu kot v informatiki, pravi, da se v enem omrežju, v tem primeru letališčih po svetu, promet med točkami v omrežju večinoma ne izvaja neposredno, ampak prek določenih večjih, osrednjih točk v različnih regijah. V tem sistemu je A380 letel med večjimi letališči, nato pa bi potniki prestopili na srednje veliko ali manjše letalo za let do svojega končnega cilja. Tehnološki razvoj in tržne okoliščine pa so privedle do prevlade sistema »Point-to-point«, v katerem srednje velika letala potnike vozijo neposredno od njihovega začetnega letališča do destinacije.