Umetnostni zgodovinar ni vedel, da ima doma morda dragoceno umetnino
Priznani britanski umetnostni zgodovinar Christopher Wright je odkril, da ima morda na steni svoje dnevne sobe obešeno originalno sliko flamskega umetnika Anthonyja van Dycka. Sliko španske vladarice in regentke Nizozemske Isabelle Clara Eugenia je kupil leta 1970 kot kopijo za 65 funtov, zdaj pa je ugotovil, da bi lahko bila delo Van Dycka.
Eden najbolj vidnih britanskih umetnostnih zgodovinarjev, ki je v zadnjih letih odkril številna originalna dela starih slikarskih mojstrov v javnih in zasebnih zbirkah, je zdaj pri sebi doma odkril sliko, pod katero se je modra podpisal flamski slikar 17. stoletja Van Dyck. Ustvaril naj bi jo za kralja Karla I. Angleškega, piše britanski časnik The Guardian.
Kot se spominja Wright, je sliko kupil pri nekem preprodajalcu v zahodnem Londonu. »Kupil sem jo kot kopijo, kot umetnostni zgodovinar. Nisem bil pozoren nanjo,« je povedal in sindrom, ko se kot strokovnjak ni posvetil delu, primerjal z rekom, da je kovačeva kobila vedno bosa.
Slika bi lahko bila po njegovi oceni vredna okoli 40.000 funtov, ob čemer so pri Guardianu dodali, da nekatera van Dyckova dela dosegajo sedemmestne vsote.
Zdaj, ko je Wright ugotovil pomen slike, ki je doslej visela v njegovi dnevni sobi, se je odločil, da jo bo posodil muzeju Cannon Hall v Barnsleyju, ki hrani zbirko del flamskih in nizozemskih umetnikov 17. stoletja.
Wright, znan po odkritjih, kot je portret Georgea Stubbsa v britanski Umetniški galeriji Ferens, je na 'svojo sliko' postal pozoren šele po obisku znanca Colina Harrisona, kustosa evropske umetnosti v muzeju Ashmolean v Oxfordu. Ta mu je dejal, da ima na steni Van Dycka, se spominja Wright. Sliko je zato odnesel na londonski umetnostni institut Courtauld London, kjer so jo očistili in preučili, v poročilu pa zapisali, da bi lahko bila delo Van Dyckove delavnice pod njegovim mentorstvom.
Več iz rubrike
Hongkong načrtuje davčno oprostitev za kriptovalute
S predlogom želijo privabiti tuji kapital in okrepiti vlogo območja kot finančnega središča.
Brez sprememb na vrhu globalnega indeksa inovativnosti
Švica obsežno spodbuja izobraževanje že najmlajših, kar prispeva k razvoju kulture inovativnega razmišljanja.