Učitelji po vsaj 80 nadur na mesec

Pred tablo učitelj z obraznim ščitom, po možnosti za plastično steno, vsi učenci nosijo maske, okna so odprta, klima deluje s polno hitrostjo - tako trenutno izgledajo učne ure v javnih šolah na Japonskem. Po poletnih počitnicah se je že tako velik pritisk na otroke in učitelje še povečal, saj so bile japonske šole mesece zaprte.

Japonski učitelji so od nekdaj delali veliko nadur. Gre za posledico dodatnih popoldanskih delovnih skupin, pa tudi splošno prepričanje v državi: za otroke se je potrebno žrtvovati. Zdaj je učiteljem - poleg že tako velikega bremena - dodatno zagodel še covid-19.

Tokijska neprofitna organizacija Kyoiku no Mori je med 10. in 26. julijem izvedla spletno anketo, namenjeno učiteljem in zaposlenim v državnih, javnih in zasebnih osnovnih, nižjih in srednjih šolah ter šolah s posebnimi potrebami na Japonskem, in dobila 1.203 odgovore. Neprofitna skupina je učitelje spraševala glede povprečnih nadur ob delovnikih in julijskih prostih dneh, vključno z delom, ki so ga prinesli domov, ter uporabila podatke za oceno skupnih nadur v štirih tednih.

Glede na raziskavo je sedeminpetdeset odstotkov učiteljev javnih šol na Japonskem v mesecu juliju nabralo več kot 80 ur nadur ter tako preseglo prag za povečano tveganje za smrt zaradi prekomernega dela, opozarjajo raziskovalci.

Ugotovitve kažejo, da poskusi nadoknaditve izgubljenih ur pouka zaradi dolgega zaprtja šol med epidemijo v državi ter dodatnega dela, povezanega z ukrepi za dezinfekcijo šol in drugimi nalogami, vodijo k podaljšanju delovnikov za učitelje.


Pri analizi podatkov 935 učiteljev, ki redno delajo v javnih šolah, razen tistih na vodstvenih položajih, je bilo ugotovljeno, da je 57,1 odstotka oziroma 534 oseb v mesecu doseglo več kot 80 nadur. Med njimi je 399 učiteljev ali 42,7 odstotkov vprašanih delalo tudi 100 nadur ali več.

Shinji Fujikawa, vodja organizacije, se boji negativnih posledic. »Učitelji so utrujeni in zato ne morejo več dobro komunicirati z otroki. Pokazalo se je, da vsak drugi učitelj ne poučuje več natančno,« je dejal Fujikawa. To poleg koronskega stresa na otroke negativno vpliva in se bo odražalo tudi v njihovem vedenju, je opozoril Fujikawa.

Učitelji morajo razkuževati učilnice

»Učence moramo preganjati, da bi sledili učnemu načrtu,« je glasno spregovorila  Chie Sasaki, ogorčena učiteljica četrtega razreda v Kjotu, enem največjih japonskih mest. Da bi učni načrt prilagodila, se vsak dan intenzivno pripravlja, kar je zanjo zelo naporno, je na družbenih omrežjih delila svojo zgodbo. 

Osnovna šola, kjer je zaposlena, je podaljšala čas poučevanja, otroci so v šoli zdaj dvakrat na teden prisotni eno uro dlje kot običajno. Po koncu pouka morajo učitelji razkužiti vse učilnice. Zaradi covida-19 je tudi več sej, dodatna navodila za učence in še mnogo več obremenitev za učitelje.

Zaradi epidemije še več dela

Ponovno se je pokazalo, da so japonski učitelji v slabšem položaju kot učitelji v drugih državah, pravi znanstvenik na področju izobraževanja Akira Sakai z univerze Sophia v Tokiu. Slednji je nevladni organizaciji svetoval pri raziskavi. »Medtem ko se učitelji v drugih državah lahko osredotočajo na poučevanje, so na Japonskem zaradi covida-19 zaposleni z razkuževanjem učilnic in opravljanjem dodatnih nalog,« je dejal Sakai.

To frustrira učitelje, ki so bili že v preteklosti med tistimi z največ nadur na svetu. Poleg pouka morajo nadzorovati številne delovne skupine, tudi ob vikendih. Prav tako so učitelji v praksi staršem na voljo 24 ur na dan - pogosto zato, da izpolnijo lastno težnjo, da otroke spremenijo v dobre odrasle.

Pri Kyoiku no Mori so ministra za izobraževanje Koichija Hagiudo pozvali naj sprejme ukrepe za zmanjšanje obremenitve učiteljev s povečanjem števila zaposlenih in optimizacijo učnega načrta.

Nevarnost izgorelosti in samomorov

Hideki Nozawa iz sindikata učiteljev je po objavi rezultatov raziskave dejal: »Japonski učitelji so imeli veliko dela tudi brez covida-19, zdaj ga imajo še več. Psihološko breme je ogromno.«

Posledice bi lahko bile izgorelost in samomori, opozarja Nozawa. V začetku leta je sicer tamkajšnje Ministrstvo za izobraževanje kot zgornjo mejo določilo 45 nadur na mesec – čeprav nič kaj obetavno, se je zdelo, da ne nekaj premika. Nov način dela bi se moral v šolah že upoštevati, a od izbruha virusa o tem ni ne duha ne sluha.