Telekomunikacijska združitev

Manjši operaterji iščejo izhod - Povezave so neizbežne.
Fotografija: Predstavitev tehnologije 5G na podjetju A1, Ljubljana 21. januar 2020

[mobilni telefoni, mobilni operaterji, omrežja]
Odpri galerijo
Predstavitev tehnologije 5G na podjetju A1, Ljubljana 21. januar 2020 [mobilni telefoni, mobilni operaterji, omrežja]

KATV Tolmin, upravljavec telekomunikacijskega omrežja v Tolminu in okolici, je naročnike obvestil, da se povezujejo s Kate Nova Gorica. Z združitvijo bo nastal operater, ki bo poleg Nove Gorice pokrival Vipavsko dolino, Soško dolino in Goriška Brda. Razlog za povezavo je ekonomija obsega.

»Obveščamo Vas, da se bo Zavod KATV Tolmin poslovno povezal s sorodnim Zavodom Kate Nova Gorica, kar je bila v danem trenutku najboljša in najbolj konkurenčna ponudba na Tolminskem in v severnoprimorski regiji, ki omogoča nadaljnje delovanje Zavoda KATV Tolmin,« so obvestili naročnike, Kate Nova Gorica pa z dopisom vabi naročnike, da si do prvega septembra uredijo oziroma na novo sklenejo naročniške pogodbe.

Ni prostora za majhne


KATV Tolmin je zadnja tri leta posloval z izgubo, letos pa so po javno dostopnih podatkih imeli blokiran transakcijski račun. Gre za majhnega telekomunikacijskega operaterja, ki ima omejen trg in resurse, hkrati pa na njegovo področje agresivno prodirajo konkurenčni operaterji. Majhne operaterje stiskajo tudi stroški vsebin za televizijske programe, ki jih ne morejo v celoti prenesti na naročnike. V zadnjih letih je zato bilo več prevzemov, Telemach, A1 in T2 so kupovali manjše, lokalne operaterje. Povezava omenjenih operaterjev na Primorskem je poskus pridobitve ekonomije obsega, ki bi omogočal razvoj omrežja. Poznavalci trga telekomunikacij sicer menijo, da prostora za male, neodvisne ponudnike ni in da je le vprašanje časa, kdaj se bodo vsi morali povezati z največjimi.


Uporabniki želijo hiter internet

Uporabniki želijo hiter internet, to pa od operaterjev zahteva velika vlaganja v infrastrukturo. V prvem trimesečju se je nadaljeval trend rasti širokopasovnih priključkov do interneta, pri katerih je že skoraj vsak drugi priključek preko optičnega omrežja, v poročilu ugotavlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) in dodaja: »Več kot polovica širokopasovnih priključkov do interneta je v prvem četrtletju pretakala vsebine s hitrostjo 100 megabitov na sekundo in več. Tržni delež priključkov z najmanj 100 megabiti na sekundo je namreč znašal 53,6 odstotka. Priključki s hitrostmi med 30 in 100 megabiti na sekundo so imeli 16,5-odstotni tržni delež, medtem ko priključki s hitrostmi pod 30 megabiti na sekundo predstavljajo zgolj še vsak peti širokopasovni priključek do interneta,« so zapisali v poročilu.

Preberite še:

Več iz rubrike