Svetovna poraba nafte raste skupaj z gospodarstvom

Cene vseh fosilnih goriv so se v zadnjem mesecu dokaj znižale, a so še vedno precej višje kot pred letom dni. Premog, surova nafta, zemeljski plin in uran na svetovnih borzah še vedno stanejo 60 do 80 odstotkov več kot v drugi polovici lanskega novembra.

Borzna cena surove nafte je bila 23. novembra popoldne za slabih šest odstotkov nižja kot pred mesecem dni, a še vedno za približno 73 odstotkov višja kot pred enim letom. Cena zemeljskega plina se je v zadnjem mesecu znižala za 15,6 odstotka, a je še vedno za 79,4 odstotka višja kot v novembru 2020. Cena urana na svetovnem trgu se je v zadnjem mesecu znižala za približno 3,5 odstotka, je pa 60,9 odstotka višja kot novembra lani.

Jeseni letos se je na svetovnem trgu v največji meri znižala cena premoga. Ta je bila 23. novembra za 31,86 odstotka nižja kot 23. oktobra ter za 40 odstotkov nižja kot 5. oktobra, ko je tona premoga dosegla rekordno borzno ceno, kar je 269,5 ameriških dolarjev oz. skoraj 240 evrov.

Temna stran čokolade

Kitajska je v zadnjih tednih močno povečala pridobivanje premoga. Oktobra je izkopala dobrih 357 milijonov ton, kar je skoraj sedem odstotkov več kot septembra. Kitajska veliko investira v povečanje zmogljivosti svojih rudnikov, da bi znižala cene premoga in se izognila pomanjkanju električne energije. V Evropi se stanje oskrbe z zemeljskim plinom trenutno izboljšuje, kar pomeni, da bo za obratovanje termoelektrarn potrebnega manj premoga. V ZDA je situacija drugačna. Prejšnji teden je cena premoga v regiji Appalachia, ki je odločilna za tržne cene kurilnega premoga na vzhodu ZDA, poskočila za več kot 10 dolarjev (skoraj devet evrov), na skoraj 90 dolarjev (80 evrov) na tono in tako dosegla najvišjo raven v zadnjih 12 let.

V prvih 10 mesecih letošnjega leta so po vsem svetu izkopali 3,3 milijarde ton premoga, kar je približno štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Državniki se morda zavedajo škodljivih učinkov sežiganja premoga na okolje, vključno z vplivom na podnebne spremembe, a za zdaj ostaja vse po starem in to ne samo, ko gre za premog.

Foto: Mavric Pivk / Delo

Bencinski in dizelski motorji bodo še dolgo poganjali pretežni delež motornih vozil

Tudi globalno povpraševanje po nafti raste. OPEC, organizacija držav izvoznic nafte, mednarodni kartel s sedežem na Dunaju (nedaleč od domovanja avtorja teh vrstic), je sredi novembra v zadnjem poročilu objavil napovedi povpraševanja po tekočih fosilnih gorivih. Strokovnjaki OPEC poudarjajo, da je napovedovanje povpraševanja po nafti - tudi na kratek rok - zelo zapleteno, saj prihaja na tem trgu do številnih neznank. V letu 2021 bo znašalo povprečno dnevno povpraševanje po nafti okoli 96,4 milijona sodčkov, kar je 5,7 odstotka več kot leta 2020. Leta 2022 bo povpraševanje spet raslo in bo v povprečju znašalo 100,4 milijona sodčkov na dan, kar je približno 4,2 odstotka več kot leta 2021. To je skoraj povsem v korelaciji z napovedmi splošnega gibanja celotnega svetovnega gospodarstva, za katerega je v letu 2021 napovedana 5,6-odstotna, v letu 2022 pa 4,2-odstotna rast. Gospodarska rast brez rasti potrošnje fosilnih goriv očitno še ni mogoča.

V OPEC-ju pričakujejo, da bo svetovno povpraševanje po nafti v prihodnjih dveh desetletjih počasi rastlo in da bo leta 2045 znašalo dobrih 108 milijonov sodčkov na dan. Delež nafte njihovih članic v skupni svetovni porabi naj bi porastel s sedanjih 33 na 39 odstotkov v letu 2045. V članicah OECD se pričakuje upad absolutnega povpraševanja po nafti, v državah v razvoju pa rast. Do največje rasti povpraševanja naj bi prišlo v Indiji. Leta 2045 naj bi bila indijska poraba nafte za 6,5 ​​milijona sodčkov na dan višja kot leta 2021.

Samske Kitajke se borijo proti družbeni stigmi

Cestni promet bo ostal največja porabnik naftnih derivatov, so prepričani strokovnjaki OPEC. Do leta 2045 se bo dnevna poraba goriva za motorna vozila v svetu povečala za približno 6,3 milijona sodčkov. Skupno število osebnih in poslovnih motornih vozil na svetu naj bi leta 2045 doseglo 2,6 milijarde, kar je približno 1,1 milijarde več kot danes. Velika večina vozil bo še vedno imela motorje z notranjim zgorevanjem. Čeprav je očitno, da bo število vozil na alternativna goriva v prihodnjih desetletjih hitro naraščalo, bo znašal njihov delež v celotnem svetovnem voznem parku leta 2045 okoli 24 odstotkov, pravijo v OPEC-ju.

Letalski promet sodi v segment porabe naftnih derivatov, ki so ga omejitve zaradi pandemije covida-19 razmeroma najbolj prizadele. Vendar pa v OPEC-ju pričakujejo, da bo povprečna dnevna poraba goriva v zračnem prometu leta 2045 za 5,8 milijona sodčkov večja kot je danes.