Delodajalci lahko pričakujejo pomoč države: poglejte kakšno

Ministrstvo za delo je v luči širjenja novega koronavirusa pripravilo osnutek interventnega zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa za čas čakanja na delo doma.

Če delodajalec več kot polovici zaposlenih zaradi poslovnih razlogov ne bi mogel zagotoviti dela in jih bo zaradi tega napotil na čakanje na domu, lahko pričakuje pomoč države.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z namenom ohranitve delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah, pripravilo predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Cilj predloga interventnega zakona je zagotoviti ukrepe, s katerimi  bi se  obenem zaščitil položaj zaposlenih in olajšal položaj gospodarstva, je dejal državni sekretar Tilen Božič in ob tem poudaril, da ni namen ustvarjati paniko med prebivalstvom, da pa je pomembno, da je  predlog zakona pripravljen in v kolikor se bo pokazala potreba je lahko zelo hitro sprejet. Predlog zakona je medresorsko usklajen in  bo danes, torej še pred obravnavo na vladi, poslan socialnim partnerjem.  

"Posledice izbruha okužb z virusom SARS-CoV-2 – Covid-19 se močno odražajo tudi v ekonomski aktivnosti v Sloveniji, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Država bi na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotavljati dela hkrati najmanj polovici zaposlenim delavcem in bi jih napotil na začasno čakanje na delo," so zapisali na ministrstvu za delo.

V tem času bi bili delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače, pri čemer bi del bremena pri tem prevzela država. Delno povračilo nadomestila plače se predvideva tudi v primerih, ko delavec zaradi karantene odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bi mogel opravljati dela.

V obeh primerih breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa Republika Slovenija. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

V predlogu zakona so predpisani pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače. Med drugim tudi, da se delodajalec zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.  

Delodajalec bo to pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovno pravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti, ne bo upravičen do delnega povračila nadomestila plače.

Predlog zakona ne razlikuje med zaposlitvami za polni ali polovični delovni čas.

Podrobneje o teh in drugih ukrepih za pomoč gospodarstvu, tudi v primeru odpovedi sejmov, lahko preberete na spletni strani ministrstva.



Zakon bi veljal pol leta.

O obsegu sredstev uradnih podatkov ni, neuradno pa naj bi država za ukrep namenila okoli 50 milijonov evrov. Predlog bi lahko uveljavili v prihodnjih 14 dneh.

Da država zaradi izbruha koronavirusa razmišlja o subvencioniranju čakanja na delo, je prejšnji teden povedal že gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

V Gospodarski zbornici Slovenije so danes poudarili, da bi lahko številna proizvodna podjetja v prihodnjih 14 dneh zaradi težav na Kitajskem občutila posledice prekinjenih dobaviteljskih verig: pričakujejo resne kasnitve ladijskih dobav repromaterialov in drugih artiklov, s čimer bo otežena proizvodnja v naših podjetjih. Ocenjujejo tudi, da bo prišlo do opaznega upada prodaje.

OZS: 80 odstotkov že občuti posledice

Zaradi širjenja koronavirusa v Evropi imajo tudi slovenska podjetja že sedaj velike težave v turizmu, gostinstvu, logistiki, storitvah in trgovini, so poudarili in dodali, da potrebujejo jasno usmeritev, kako se soočati s trenutnimi razmerami in kako ravnati v naslednjih tednih in mesecih.

V Obrtni zbornici so danes sporočili, da kar 80 odstotkov obrtnikov in podjetnikov iz različnih panog iz vse Slovenije že občuti negativne posledice koronavirusa na njihovo poslovanje. To je pokazala anketa, ki jo je med svojimi člani izvedla Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). OZS vlado poziva, da nemudoma sprejme potrebne ukrepe za pomoč gospodarstvu, saj že gori rdeči alarm.

O upadu prometa in naročil poročajo tako gostinci, hotelirji, cestni in avtobusni prevozniki, postavljavci šotorov, kovinarji, kozmetiki in drugi. Anketiranci ocenjujejo, da bodo prihodki v prvem polletju upadli za polovico, saj že beležijo upad naročil in padec prodaje.

»V OZS pozivamo vlado, da pomaga slovenskim obrtnikom in podjetnikom, ki so že in ki še bodo v prihodnjih mesecih utrpeli škodo zaradi posledic koronavirusa. Prizadetim naj se začasno ustavi plačevanje davkov in prispevkov, in sicer za čas trajanja izrednih razmer. Poleg tega pa naj breme bolniških nadomestil za delavce, ki bodo zaradi koronavirsa odsotni z dela, že od prvega dneva odsotnosti dalje nosi država in ne delodajalec,« predlaga predsednik OZS Branko Meh.

Poleg tega OZS predlaga tudi dodatne finančne ukrepe, ki bodo podjetjem zagotovili likvidnostna sredstva, potrebna za njihovo poslovanje v času izpada dohodkov zaradi kriznih razmer. Italijanska vlada bo denimo podvojila sredstva za podporo gospodarstvu. Včeraj je  tako povečala že obljubljenih 3,6 milijarde na 7,5 milijarde EUR. »Ukrepe naj vlada sprejme čim prej, saj že gori rdeči alarm,« še opozarja Meh.

Odpovedi za celotno sezono

Turistični vodniki pa so danes opozorili na posledice izbruha novega koronavirusa. Nekaterim grozi popoln izpad dohodka zaradi odpovedi rezervacij za celotno prihajajočo sezono. Turistični vodniki sicer v turizmu predstavljajo "posebej ranljivo skupino, saj jih velika večina dela kot samostojni podjetniki", so opozorili in pozvali k pomoči države.

"Bile so že gospodarske krize, bili so teroristični napadi, vojne, težave so se že dogajale, marsikatero stanje smo lahko predvidevali, a takšnega nenadnega ledenega šoka še nismo doživeli," je zapisala predsednica društva Argos Mateja Kregar Gliha. "Skoraj 80 odstotkov aktivnih vodnikov in vodij poti je samostojnih podjetnikov ali imajo malo podjetje. Prihodki so naenkrat padli na nič, stroški pa nam ostajajo," je opozorila.

Upajo na pomoč države, denimo z oprostitvijo plačevanja prispevkov, možnostjo pridobitve brezobrestnih premostitvenih kreditov in podobno. "Verjetno pa bodo, glede na trenutno stanje, po večini začeli postopek zapiranja s.p. in se vpisali na zavod za zaposlovanje," je dodala Kregar Gliha.