Koronavirus: Kdo plača bolniško odsotnost, delodajalec ali država?

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sporočili, da so zaposleni, ki se po odredbi zdravnika znajdejo v karanteni, upravičeni do bolniškega nadomestila. To gre v breme ZZZS. V primeru razglasitve epidemije ali drugačnih izrednih razmer, pa bi več stroškov krila država, saj ZZZS ne bi zmogel pokriti nadomestila za toliko ljudi, kolikor jih je trenutno v karanteni recimo v Italiji.

Trenutno so v Sloveniji štiri osebe, ki so v domači karanteni po vrnitvi s križarjenja na Japonskem, kjer je prišlo do izbruha koronavirusa. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da bolniku, ki mu zdravnik odredi izolacijo, pripada bolniško nadomestilo v višini 90 odstotkov od osnove v breme ZZZS.


Zakon o nalezljivih boleznih določa, da izredno situacijo, kot je epidemija, razglasi minister za zdravje.

Konec januarja je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaradi virusa razglasila stanje izrednih razmer na globalni ravni.

Preberite še: Zaradi koronavirusa na Primorskem že odpovedi gostov ​

Zaradi vpliva, ki ga korona virus že ima na slovensko gospodarstvo, pa Združenje delodajalcev Slovenije ob tem poziva tako Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k resnemu razmisleku o pripravi ukrepov, kot so subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje krajšega delovnega časa ter omilitev vseh zakonskih pogojev za delo na daljavo oziroma delo od doma.

Delo od doma - kako zapleteno je 

Nekateri delodajalci ob vseprisotnem strahu razmišljajo in tudi že uvajajo dela od doma. Ta ukrep je primeren tudi v času običajne gripe in drugih virusov, ki se pogosto razširijo po pisarni, ker delavci ob prvih znakih okužbe marsikdaj ne ostanejo doma, kar vodi do hitre širitve, predvsem v zaprih prostorih. A delo od doma zahteva upoštevanje deločenih pravil, preprost ustni dogovor z zaposlenim, da lahko delo opravlja od doma, namreč ne zadosti zakonskim kriterijem.

Prvi pogoj je, da možnost take oblike dela zapišemo že v pogodbo (ali jo z aneksom dopolnimo). O izrabi te možnosti je treba obvestiti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Pri tem ne pričakujte, da vam bo ta nato izdal kakšno odločbo; gre le za obvestilo in v primeru, da inšpektorat ne vidi zadržkov, podjetju ne izda nikakršnega odgovora.  Podjetje potrebuje tudi interni pravilnik o delu od doma, zaposleni pa mora svoje domače okolje, kjer opravlja delo, prilagoditi pravilniku o varnosti pri delu.  Podjetje mora pisno opredeliti tudi nadomestilo, saj zaposlenemu namreč pripada nadomestilo zaradi uporabe lastnih sredstev namesto delodajalčevih. O dokaj zapletenih birokratskih postopkih sicer vedno pogostejše oblike dela, smo v Svetu kapitala že pisali. 

Jadranko Grlić, glavni inšpektor za delo, opozarja, da globa za nespoštovanje zahtev glede prijave dela na domu znaša od 750 do 2000 evrov. Dodaja še, da obveščanje o delu na domu ne predpostavlja samodejnega nadzora inšpektorata.

Glede tega in trenutnega izbruha koronavirusa v sosednjih državah, so na ministrstvo za delo , ki ga vodi zaenkrat še Ksenija Klampfer dejali, da če bodo pri nas izbruhnile izredne razmere, sicer lahko pričakujemo več prilagodljivosti in bolj razumevajoče inšpektorje. "Razumljivo je, da delodajalec v zelo kratkem času težko izpolni vse predpisane pogoje za to obliko dela. Sicer pa menimo, da je na tem področju ureditev ustrezna."