Pozivi vladi zaradi koronavirusa: takoj potrebujemo interventni zakon

Čeprav je bilo verjetno le še vprašanje časa, je Slovenija včeraj dobila prvi potrjen primer korona virusa. A posledice širjenja novega virusa po svetu so slovenska podjetja očutila že pred tem, tista s poslovalnicami in tovarnami na Kitajskem so zaprla svoja vrata, novomeški Revoz je zaradi situacije na Kitajskem in neredne dobave sestavnih delov ohromljen in je moral ustaviti proizvodnjo, ki jo je danes sicer po treh dneh zagnal nazaj.

Največ težav imajo turistični ponudniki, manjše število turistov se že pozna v prestolnici. Upravni odbor družbe Union hoteli je na včerajšnji seji obravnaval ukrepe v primeru množičnih odpovedi turistov zaradi koronavirusa. Zaradi njega bo po vseh napovedih število turistov bistveno nižje od pričakovanj, spremembe močno negativno vplivajo na trenutno poslovanje skupine. V skupini Union Hoteli so napovedali, da bodo na zaostrene pogoje odgovorili z nekaterimi preventivnimi ukrepi, ki so v tem trenutku nujni za uspešno poslovanje. Turistični delavci v regijah ob meji z Italijo pa zaenkrat, kot so sporočili včeraj iz Portoroža, Kopra in Kobarida, še ne opažajo večjih težav zaradi novega koronavirusa, ki je prizadel za slovenski turizem izredno pomemben italijanski trg.

SBC: Težave z likvidnostjo bodo lahko trajale še dve leti

Slovenski polsovni klub (SBC) je včeraj novemu predsedniku vlade in prvakom strank poslal dopis z oceno razmer, ki so jo dobili z anketo med člani ter predlogi za premostitev likvidnostnih šokov, ki so ta hip največja nevarnost.

Po njihovem mnenju so razmere ta hip zelo težke zlasti v turizmu, ker turistična dejavnost sloni na konkurenčni dodani vrednosti, česar značilnost je visoka občutljivost na morebitne likvidnostne težave, ki nastanejo nemudoma ob znižanju zasedenosti kapacitet." Poudarjajo pa tudi, da je turistična dejavnost multiplikator prihodka v okolju, tako da bo Slovenija ob neustreznih ukrepih udarjena trikratno.

Če država ne bo nemudoma ukrepala nam tako po njihovem mnenju grozi "nevarnost propada ponudnikov nastanitev, upad prodaje pri turističnih agencijah, nevarnost hudih težav v dobaviteljski verigi, ki je v večji meri izvozno naravnana in posledično nevarnost upad izvoza, potencial multipliciranih izgub v širšem gospodarstvu."

Skrbi pa po opažanjih SBC ne vzbujajo le razmere v turizmu, temveč tudi v številnih drugih panogah. "Upad gostov, težave z logistiko, izpad dobav, težave z montažo, ustavitev investicij ipd. utegnejo že kmalu povzročiti drastičen upad likvidnosti v različnih malih in srednjih podjetjih. Ta pa utegne v kratkem roku nekaj mesecev povzročiti tudi bolj kritične razmere, saj bodo zdrava, dobičkonosna mala in srednja podjetja, pogosto družinska podjetja pod hudim likvidnostnim pritiskom. Drastičen upad likvidnosti utegne zelo okrniti denarni tok v dobavnih verigah, končni posledici pa bosta nezmožnost plačil in nelikvidnost. Do maja se ob pozitivnih razmerah turizem utegne pobrati, toda likvidnost se bo težko normalizirala prej kot leta 2022."

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice in direktor družbe BSH Hišni aparat pa meni, da bi "morala imeti ministrstva pripravljeno interventno zakonodajo, ki bo ublažila morebitne posledice razširitve koronavirusa v Sloveniji, torej delo od doma, čakanje na delo, nadomestila za odsotnost itd... Za podjetja pa seveda ustrezne ukrepe, ki bodo omilila njihove likvidnostne težave in težave, vezane na zmanjšan obseg dela, pomanjkanje surovin itd."

Marko Guček direktor podjetja GoOpti, s katerim se je v soboto z beneškega letališča Marco Polo v Slovenijo odpeljal prvi Slovencev okužen s korona virusom, trenutno beležijo med 30- in 40-odstotni upad potnikov, pri čemer izrazito izstopa Italija, ki je tudi sicer njihova osrednja prevozniška destinacija. Manj pa je tudi potnikov na Dunaj in v Zagreb. Prav zdaj v podjetju ugotavljajo, kako se spopasti s padcem.



Tudi sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije pri ZSSS je na ministrstvo za gospodarstvo poslal poziv k takojšnjemu ukrepanju zaradi koronavirusa. Sindikat poziva k sprejemu interventnega zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa in k likvidnostni pomoči podjetjem brez finančnih rezerv.

"Kot edini reprezentativni sindikat v panogi ministrstvo pozivamo, da sprejme ukrepe in interventni zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa za čas čakanja na delo doma, da ne bodo delodajalci odpuščali delavcev, ki nam jih že tako ali tako kronično primanjkuje zadnjih nekaj let," so zapisali v javnem pozivu gospodarskemu ministru, ki opravlja tekoče posle, Zdravku Počivalšku.

Ob tem so pozvali, naj ministrstvo ogroženim podjetjem, ki nimajo finančnih rezerv, da bi lahko sama pokrivala nastale stroške zaradi daljšega izpada prometa, pomaga zagotoviti likvidnostna sredstva. "Menimo, da je bolje ukrepati prej, saj se lahko le tako izognemo morebitnim hujšim posledicam," so izpostavili.

Podobno je ministrstvo pozvalo Združenje delodajalcev Slovenije. Predlagali so ukrepe v smeri subvencioniranja čakanja na delo in subvencioniranja krajšega delovnega časa ter omilitev vseh zakonskih pogojev za delo na daljavo oziroma delo od doma. Tudi po njihovem mnenju je treba ukrepe aktivirati takoj. Sporočili so tudi, da so se prva odpuščanja zaradi dratsičnega padca prometa že začela.

Harward Business review delodajalcem priporoča

• Bodite obveščeni

Začnite z določitvijo verodostojnih virov javnozdravstvenih napotkov in spremljajte uradno priporočene in pooblaščene ukrepe v za vas pomembnih jurisdikcijah.

• Zagotavljajte informacije in higieno

Delodajalci so dolžni delavce obveščati o načinih za preprečevanje okužbe na podlagi javnih informacij, izvajati pa morajo tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa okužbe na delovnem mestu tako, da upoštevajo javnozdravstvene smernice. Te vključujejo enostaven dostop do naprav za pranje rok in ali sredstva za čiščenje rok ter redno razkuževanje javnih površin, kot so pulti, vratne kljuke in gumbi dvigal. Razmislijo naj tudi o spremembah delovnega časa, recimo olajšajo delo od doma ali uvedejo delo v izmenah.   Zaposlene bi morali tudi pozvati naj jih obvestijo, če so bili izpostavljeni virusu, če kažejo simptome okužbe ali če imajo oni ali njihovi družinski člani oslabljen imunski sistem. Zaposlene s simptomi okužbe je potrebno poslati domov ali naročiti, naj ostanejo doma, obiskovalce, ki so bili izpostavljeni ali ki imajo simptome, pa izključiti z delovnega mesta. Uvedejo naj se tudi strožji pogoji o vrnitvi na delovno mesto po bolniški odsotnosti.

• Varujte zasebnost

Delodajalci morajo vedeti, katere osebne zdravstvene podatke o zaposlenih lahko razkrijejo, če se ti okužijo oz. zanje obstaja veliko tveganje za okužbo. O tem naj se pozanimajo pri pravnih svetovalcih, a verjetno se lahko razkrije tisto, kar bi v nasprotnem primeru lahko povečalo tveganje za sodelavce ali tretje osebe, ki prihajajo z njim v stik na delovnem mestu.

• Načrtujte najslabši scenarij

Za ključne kadre načrtuje zamenjave. Podučite se o zakonskih obveznostih odpuščanja.