Kako naj mladi v teh časih pridejo do stanovanj?

V Sloveniji je na voljo precej manj javnih najemnih stanovanj, kot bi bilo to potrebno. Po vsej državi bi potrebovali dodatnih 10.000 javnih najemnih stanovanj, 600 bivalnih enot in 500 oskrbovalnih stanovanj.

Dejstvo je, da mladi v teh časih težko pridejo do stanovanj, kljub temu da so zaposleni. V številnih primerih jim pri tem pomagajo starši. Pri vsem tem pa se cene najemnin iz leta v leto višajo in nič ne kaže, da bi se stanje v bližnji prihodnosti izboljšalo. Da bi se lahko zagotovilo več stanovanj, bi bilo treba uvesti tudi nekatere popravke obstoječega stanovanjskega zakona.
 

Največji primanjkljaj stanovanj v Ljubljani

Stanovanj najbolj primanjkuje tam, kjer je povpraševanje po njih največje. Na tem področju najbolj izstopa Ljubljana. Cene stanovanj so previsoke. Nekateri rešitev vidijo v tem, da država zagotovi več javnih stanovanj in s tem številnim pomaga rešiti stanovanjsko stisko.

Kot poudarja Joža Aljančič, upokojena sodnica, ki je včasih v okviru Združenja najemnikov nudila brezplačno pravno pomoč tistim, ki so se kot najemniki znašli v stiski, Slovenija nujno potrebuje stanovanjsko reformo, vendar je bilo do sedaj na tem področju premalo narejenega. Država se po njenih besedah »dela nemo, slepo in gluho« za te težave.

Cene najema neprofitnih stanovanj se bodo zvišale

Joža Aljančič že več let opozarja na stanovanjsko problematiko in komentira popravke zakonov, ki so jih sprejele različne vlade od leta 2003 naprej. V 17 letih je bil stanovanjski zakon popravljen štirikrat. Je proti višjim neprofitnim najemninam, saj bi bila s tem stiska številnih še večja.

Če danes vrednost točke za najem neprofitnih stanovanj znaša 2,63 evrov, pa bo v roku treh let vrednost že 3,5 evrov. Če vzamemo za primer štiričlansko družino, se bo pri prihodkih 2000 evrov ali več znesek najemnine povišal tudi za nekaj deset evrov, kar lahko številnim predstavlja precejšnje breme.

Stanovanjski sklad načrtuje izgradnjo 2500 novih stanovanj

Direktor republiškega stanovanjskega sklada, Črtomir Remec, odgovarja, da so višje cene neprofitnih stanovanj nujne, saj so bile od leta 2007 nespremenjene.

Stanovanjski sklad načrtuje, da bo do leta 2025 zgradil 2500 novih stanovanj po vsej Sloveniji. Pri tem se jih 450 načrtuje za Ljubljano, 400 za Maribor, 80 v Novi Gorici in tako dalje. Vsako leto bo poskrbljeno za 500 novih stanovanj. Vendar je to glede na trenutne potrebe bistveno premalo. S to dinamiko gradnje bomo šele v 20 letih prišli do števila stanovanj, ki jih potrebujemo.

Glede na razpoložljiva sredstva naj bi po prejšnjih podatkih Sklad lahko deloval le še do leta 2023. Ker pa bo določen del sredstev pridobil še iz evropskih skladov (približno 100 – 150 milijonov), bo morda njegovo delovanje omogočeno še do leta 2027.
 
Dodatna sredstva bi v prihodnje lahko dobil s krediti, vendar pa je treba v vsak projekt poleg kreditnega deleža vložiti še polovico lastnih sredstev. Na Skladu računajo, da bodo morda z dokapitalizacijo ali drugim sistemskim virom (davek na nepremičnine) deležni dodatnih možnosti.
 

Rešitev: zlitje nekaterih obstoječih davkov v blagajno stanovanjskega sklada?

Višji davek na nepremičnine bi v največji meri prizadel tiste, ki imajo v lasti več nepremičnin. Aljančičeva pravi, da bi bila rešitev v tem, da bi se obstoječi davki, kot so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na promet s stanovanji, morali zliti v blagajno Sklada.

Remec dodaja, da je višji davek na nepremičnine nujen, vendar pa bi bilo treba znižati davek na najemnine. Treba bi bilo zagotoviti večji red; da bi vsi prijavili najemne pogodbe.


Richard Sendi, predstavnik Urbanističnega inštituta, pri tem dodaja, da je približno 21 odstotkov stanovanj nenaseljenih. Nekatera pa so prazna le na papirju in se oddajajo na črno. Davek na najemnine znaša kar 27,5 odstotkov od skupnih prihodkov, zato se marsikomu ne splača ukvarjati z oddajo, ali pa oddaje ne prijavi državi.

Lastnike stanovanj bi bilo treba po njegovem mnenju spodbuditi k legalni oddaji stanovanj. Tako bi bil fond Stanovanjskega sklada večji, s tem pa bi se lahko zagotovilo več neprofitnih stanovanj. Šele ko bo na trgu dovolj občinskih stanovanj, se bodo njihove cene lahko znižale. S tem bodo ta dosegljiva širši množici.
 

Cene stanovanj se kljub epidemiji niso znižale

Kljub tovrstnim pričakovanjem se cene stanovanj v času epidemije niso znižale. Prišlo je le do začasno večje ponudbe najemnih stanovanj. Gre za posledico omejitve turizma, s tem pa so številna stanovanja, ki se jih je prej oddajalo turistom, zdaj na voljo za klasičen najem. Vendar pa se bo stanje takoj po koncu epidemije najverjetneje povrnilo v prejšnje, so prepričani analitiki.

Cene nepremičnin zelo variirajo glede na lokacijo. Velike razlike so opazne tudi med posameznimi regijami. Za nakup (običajnega) stanovanja v Ljubljani je danes potrebno odšteti tudi do 4000 evrov na kvadratni meter.


 

Od leta 2015 do danes kar 40 odstotkov višje cene stanovanj

Sendi dodaja še, da so cene stanovanj nekoliko padle v času krize okoli leta 2008. So pa danes višje od tistih, ki so bile aktualne leta 2007, pred nastopom krize. Cene so od leta 2015 do danes zrastle za kar 40 odstotkov.

V zadnjih treh letih so se cene stanovanj v Ljubljani drastično zvišale; so kar več kot 50 odstotkov višje od slovenskega povprečja.