Slovenska podjetja, ki so šla v zadnjem času v tuje roke
V zadnjih letih je dogajanje na področju prevzemov slovenskih podjetij pestro. Pri nekaj poslih gre za nadaljevanje postopkov privatizacije, kar nekaj pa je prodaj povsem zasebnih podjetij s sedežem v Sloveniji ali s slovenskim lastništvom. Vrednost poslov, uradna ali neuradno ocenjena, je dosegla tudi milijardo evrov.
Prevzem podjetja Jub za 194,5 milijona evrov
Poleg včeraj objavljene novice o prodaji Pipistrela ameriškemu podjetju Textron sega zadnji večji posel v lansko jesen. Avstralska skupina DuluxGroup, ki sodi pod okrilje skupine Nippon Paint Group, je oktobra napovedala, da bo za 99,8-odstotni delež v slovenskem proizvajalcu barv Jub odštela 194,5 milijona evrov. Agencija za varstvo konkurence je prevzem odobrila februarja letos.
Nemško podjetje Sartorius je v začetku novembra 2020 prevzelo družbo Bia Separations. Prevzem je bil vreden 360 milijonov evrov, od tega so Nemci 240 milijonov evrov plačali v gotovini, ostalo pa z delnicami družbe Sartorius Stedim Biotech.
Nekateri slovenski mediji so bili pri tem kritični do države, češ da je izgubila del kupnine, ki bi ji lahko pripadel, če ne bi prodala deleža v Meti Ingenium (SDH je junija 2020 49-odstotni delež v družbi Meta Ingenium, ki je imela v lasti 10,8-odstotni delež Bia Separations, prodal italijanski družbi Meta Venture). Po nekaterih ocenah bi morala država glede na svoj delež in stroške dobiti vsaj 10 milijonov evrov, po nekaterih drugih izračunih pa bi bil iztržek lahko še višji in bi znašal vsaj 18 milijonov evrov.
Nadzorni svet SDH je ugotovil, da družba Meta Ventures ni zagotovila vseh informacij o naložbah Mete Ingenium in ni razkrila poštene vrednost dolgoročnih finančnih naložb, predvsem naložbe v Bia Separations. SDH je zaradi tega proti italijanskemu podjetju vložil tožbo, a na koncu ni bil uspešen.
Madžarki Mol odkupil 92,25-odstotni delež v družbi OMV Slovenija
Madžarska skupina Mol je junija lani podpisala pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri je že imela 7,75-odstotni delež. Dogovorjena kupnina za celoten delež znaša 301 milijon evrov. Nakup morajo odobriti še organi za varstvo konkurence.
Češka investicijska skupina PPF je oktobra 2019 podpisala sporazum o prevzemu sklada CME, ki je med drugim lastnik slovenske medijske družbe Pro Plus. Prevzem, ki ga je oktobra 2020 odobrila Evropska komisija, je vreden 1,89 milijarde evrov.
Kitajska skupina Hisense leta 2018 prevzela Gorenje
Kitajska skupine Hisense, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev in gospodinjskih aparatov na svetu, je v letu 2018 prevzela velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenje, v katerem je bil pred tem največji posamični lastnik sicer državna Kapitalska družba.
Hisense je bil izbran v postopku iskanja strateškega partnerja. Delež je povečeval postopno, prek nakupov od posameznih delničarjev, nato pa prek prevzemne ponudbe, po kateri je prišel do več kot 95-odstotnega deleža. Po iztisnitvi malih delničarjev je Hisense postal edini lastnik družbe ter jo umaknil z borze. Po kakšnih cenah je delnice kupoval zunaj prevzemne ponudbe, ni znano. Po ceni 12 evrov za delnico, kolikor je bila cena v prevzemni ponudbi, je bil 100-odstotni delež vrednoten na 293,1 milijona evrov.
V Kitajski lasti leta 2017 pristalo tudi podjetje Outfit7
V kitajski lasti je v začetku leta 2017 pristalo tudi sicer ciprsko podjetje Outfit7, ki sta ga ustanovila Slovenca Iza in Samo Login in je imelo tudi več drugih slovenskih delničarjev. Najprej je bilo za milijardo evrov prodano kitajskemu investitorju United Luck Group Holdings, kmalu zatem je ta podpisal namero o prodaji s prav tako kitajsko družbo Zhejiang Jinke Entertainment Culture.
Iz ameriških v kitajske roke je medtem v zadnjem desetletju prešla ljubljanska družba za proizvodnjo laserjev Fotona. Najprej je bilo podjetje, pred tem v večinski lasti državne PDP, v sklopu privatizacije v začetku leta 2014 za 18 milijonov evrov prodano strateškemu ameriškemu partnerju Technology4Medicine v kombinaciji z ameriškim investicijskim skladom Gores Group. Ameriška lastnika sta jo tri leta pozneje prodala naprej kitajsko-evropskemu finančnemu skladu Agic Capital, glede kupnine pa se je neuradno omenjalo od 80 milijonov evrov pa vse do 200 milijonov evrov.
Maja lani prodaja 100-odstotnega deleža Nove KBM
Madžarska OTP Bank je maja lani podpisala pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM, ki je bila leta 2007 privatizirana, nato pa od leta 2016 v 80-odstotni lasti ameriškega sklada Apollo in 20-odstotni lasti EBRD. Apollo oz. v njegovem imenu Nova KBM je sredi leta 2019 nato za 444 milijonov evrov kupil tudi Abanko. Decembra 2019 pa je OTP od francoske skupine Societe Generale kupila tudi banko SKB.
Japonska družba Kansai Paint je decembra 2016 podpisala pogodbo za prevzem družbe Helios, posel so dokončali aprila 2017. Kupnina je znašala 572 milijonov evrov. Helios je leta 2014 za 145 milijonov evrov prešel v last avstrijskega holdinga Ring International, kapital pa sta poleg Ring Holdinga zagotovila še ameriška sklada Franklin Templeton in Blackstone. Ob tem je prevzel še za okoli 105 milijonov evrov Heliosovega dolga.
Generali leta 2019 kupila Adriatic Slovenica
Italijanska zavarovalniška skupina Generali je, potem ko so pogodbo podpisali maja 2018, februarja 2019 zaključila nakup 100-odstotnega deleža zavarovalnice Adriatic Slovenica in družbe KD Skladi od družbe KD Group. Kupnina za Adriatic Slovenico je znašala 245 milijonov evrov.
Nemška skupina Freudenberg, ki razvija proizvode za številna področja uporabe, kot so tesnila, komponente za nadzor vibracij, netkane tekstilije, filtri, specializirane kemikalije, medicinsko-tehnični izdelki in čistila, je novembra 2019 podpisala pogodbo o prevzemu 100-odstotnega lastniškega deleža v škofjeloškem podjetju Filc, ki proizvaja netkane tekstilije in laminirane materiale.
Hrvaška veriga za prodajo avtomobilskih delov Tokić pa je v letu 2020 prevzela podjetje Bartog iz Trebnjega, ki je eden največjih trgovcev z avtomobilskimi deli v Sloveniji.
Več iz rubrike
Do konca oktobra več stečajev kot celo lansko leto
Prepozno predlaganje stečajnih postopkov je velik problem slovenske zakonodaje.
Golob napovedal skrajšani delovnik za prizadete v posameznih dejavnostih
Vrh gospodarstva je v sklepu vlado pozval, naj takoj zagotovi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarske varnosti.