Slovenija zamuja priložnosti na trgu, vrednem 44 milijard evrov letno

Slovenijo prečkajo tri poti evropske mreže Eurovelo, največja težava pa ostaja tista, ki ima na našem ozemlju najdaljšo pot, je ta teden pojasnil Ed Lancaster iz Evropske kolesarske zveze.

Kot je na forumu Strategije EU za Podonavsko makroregijo (EUSDR) v Sofiji spomnil Lancaster, je Evropski parlament v študiji že leta 2012 vrednost kolesarskega turizma v EU ocenil na 44 milijard evrov letno. Od takrat pa se je ta oblika turizma še občutno okrepila, tudi na račun razvoja in vse pogostejše uporabe električnih koles.

PREBERITE ŠE:

Skozi Slovenijo gredo ture številka 8, 9 in 13

Prilagajajo se ji tudi ponudniki - najbolj očiten dokaz so nova stojala za kolesa pred restavracijami in hoteli ob priljubljenih kolesarskih poteh. Prav tako denimo danes praktično vsako mesto ponuja vodene oglede na kolesih. »Razvoj kolesarskega turizma se že dogaja, vprašanje je, kako ga lahko pospešimo,« je dejal Lancaster.

Ob tem urejene kolesarske poti ne koristijo le turizmu, ampak tudi lokalnemu prebivalstvu v smislu vsakodnevne uporabe. Marsikje tudi niso potrebne velike investicije, saj lahko kolesarke poti v določenih primerih potekajo tudi po obstoječih cestah. Pomembno pa je, da so te poti varne, privlačne in udobne, je izpostavil govornik.

Eurovelo bo povezal kar 42 držav

Evropska kolesarska zveza bdi nad projektom Eurovelo, v okviru katerega so si do leta 2020 zadali ureditev 15 daljinskih kolesarskih poti, ki bi povezale celotno celino. Lancaster je sicer priznal, da se danes zdi cilj 2020 preveč ambiciozen, a je vendar zadovoljen, da se zadeve premikajo. Skupno naj bi v okviru Eurovela več kot 70.000 kilometrov kolesarskih poti povezalo 42 držav.

Ozemlje Slovenije prečkajo tri načrtovane poti - sredozemska, baltsko-jadranska ter pot ob železni zavesi. Sredozemska in tista ob železni zavesi - prva poteka ob Obali, druga pa po Prekmurju - sta na zemljevidu Eurovela označeni z rumeno, ki označuje razvite in označene poti, ki pa še niso certificirane. Medtem pa je baltsko-jadranska pot, ki v Slovenijo vstopa pri meji z Avstrijo, prečka Maribor in Ljubljano in se na Obali od države poslovi na meji s Hrvaško, še vedno v fazi načrtovanja.

Lancaster je sicer optimističen. Zadovoljen je z interesom slovenske strani, poudaril je tudi, da je povezava z Avstrijo do Maribora že močna, vprašanje je nadaljevanje poti proti jugu. »Odgovorno ni eno samo telo, ampak morajo vsi deležniki sodelovati,« je odgovoril na vprašanje, kdo naj bi storil korak naprej - država, občine, nacionalni koordinacijski center Eurovelo ali kdo drug. Prepričan pa je, da je vse poti pri nas mogoče dokončno urediti v roku nekaj let.

Študija Evropskega parlamenta je sicer leta 2012 pokazala, da je v Evropi vsako leto izvedenih 2,3 milijarde kolesarskih turističnih potovanj, ki ustvarijo 20,4 milijona prenočitev. Skupno pozitivni ekonomski učinki kolesarjenja, ne le turističnega ampak v celoti, v EU dosegajo več kot 200 milijard evrov.