Ovire pri izkoriščanju vetrne in solarne energije v Sloveniji

EU si prizadeva, da bi elektriko v čedalje večji meri proizvajala s pomočjo obnovljivih virov energije.
Fotografija: Vetrno polje pri Blackpoolu, Velika Britanija. Foto: Phil Noble/Reuters
Odpri galerijo
Vetrno polje pri Blackpoolu, Velika Britanija. Foto: Phil Noble/Reuters

Slovenija je, kar se tiče ovir na področju izkoriščanja vetrne in solarne energije, tik pod povprečjem EU. Medtem ko je indeks ovir za 27 članic EU in Združeno kraljestvo pri 0,83, je za Slovenijo pri 0,82. Največja ovira v Sloveniji je proces integracije teh virov v prostorskem in okoljskem načrtovanju, ugotavlja European Climate Foundation.

Poročilo fundacije ugotavlja, da nobena članica EU ne razpolaga z ustreznimi politikami za potreben zagon rabe solarne in vetrne energije v prihodnjem desetletju in še dlje v prihodnosti. Rabo teh tehnologij blokirajo ali ustavljajo številne ovire. »Če so evropske države in EU resne glede zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so to ovire, ki jih bo treba preseči, da bodo lahko projekti vetrnih in solarnih elektrarn v prihodnjih letih zgrajeni hitreje,« so zapisali med drugim.

image_alt
Plimovanje: Bogat in zanesljiv, vendar neizkoriščen vir energije

Kompleksnost in dolgotrajnost administrativnih postopkov

Indeks ovir ocenjuje ovire za postavitev vetrnih in solarnih elektrarn na štirih glavnih področjih: politični in ekonomski okvir, trg, administrativni postopki ter omrežna regulacija in infrastruktura. Poročilo ugotavlja, da so največje ovire razvoju zelenih virov energije v Evropi tiste, ki nastopijo v administrativnih postopkih. Raziskovalci zlasti izpostavljajo kompleksnost, dolgotrajnost in nizko transparentnost postopkovnih opravil.

Velik izziv je tudi prostorsko in okoljsko načrtovanje. Na Madžarskem, Irskem in Poljskem so te ovire tako visoke, da novih projektov praktično ni mogoče izpeljati, vsaj na področju vetrne energije, so zapisali.

Sončni kolektorji. Foto: Blaž Samec/Delo
Sončni kolektorji. Foto: Blaž Samec/Delo

Ovire, povezane s političnim in ekonomskim okvirom, so prisotne po celotni Evropi. Niso več tako prevladujoče kot v preteklosti, a ostajajo največja težava za načrtovalce na Madžarskem in Romuniji, pa tudi v Litvi in Italiji.

Tržne strukture medtem resneje zavirajo nove projekte v Italiji, na Češkem, v Nemčiji, na Finskem, v Španiji, na Poljskem, Madžarskem in v Franciji. Te ovire so sicer večinoma manj problematične kot ovire na drugih področjih. Ovire na področju omrežij pa med drugim močneje zadevajo Madžarsko, Grčijo, Bolgarijo, Avstrijo in Belgijo.

image_alt
Napredna okna bi lahko nadomestila solarne strešnike

Slovenija: Velike ovire so postopki prostorskega in okoljskega načrtovanja

Indeks ovir za Slovenijo znaša 0,82. Najvišji, 0,95, je na področju administrativnih postopkov, na preostalih treh področjih pa je izračunan pri 0,76. Najvišje konkretne ovire so postopki prostorskega in okoljskega načrtovanja, negativen odnos javnosti do velikih vetrnih in solarnih projektov, moč največjih akterjev v energetski areni, odsotnost koordinacije in konsistentnosti med ministrstvi ter omejenost trga energetskih storitev.

Slovenija je s tem med članicami EU in Združenim kraljestvom na 18. mestu, pri čemer je na prvem mestu Madžarska z najvišjim indeksom ovir - 0,94. Najnižje so ovire medtem v Luksemburgu, za katerega indeks znaša 0,74.

image_alt
Izdelane sončne celice, tanjše od svinčnika

Več iz rubrike