Skrivnostni otok pravi raj za raziskovalce

Nekoč je bil otok dom menihov, nato pa je tam živela majhna skupnost, vključno z delavci iz rafinerije Stanlow in policisti iz policije Manchester Ship Canal.

Urbana raziskovalca Adam Mark in Dale Dirkin sta se nedavno podala na raziskovanje tega skrivnostnega otoka. Z dronom sta posnela čudovite posnetke, ki razkrivajo redek pogled na otok. »To je najbolj zaraščeno in najbolj nedotaknjeno mesto, ki sem ga kdaj videl,« je za Liverpool Echo dejal Adam. Celoten posnetek sta kasneje objavila na Youtubu, ogledalo pa si ga je ogromno število ljudi.

Stavbe so zapuščene

Na otoku danes ne najdemo nobenega prebivalca več, so pa ostale sledi iz preteklosti. Zapuščena policijska postaja, ruševine srednjeveške opatije, skladišče in stražni stolp so le nekatere od zapuščenih stavb, ki pričajo o življenju na pozabljenem otoku.

Na otok le z dovoljenjem

Kljub temu da otok nima več prebivalcev, vsako leto sprejme na stotine ladij, ki služijo rafineriji. Na voljo je tudi trajekt, ki 24 ur na dan prevaža mornarje in delavce na rafineriji, kadar je to potrebno. Otok je za obiskovalce odprt, vendar pred obiskom potrebujejo dovoljenje rafinerije Essar.

Enkrat mesečno otok obiščejo raziskovalci, ki v okviru državne raziskave štejejo ptice po britanski obali. Ray Sherlock, eden izmed raziskovalcev pravi, da na otoku živi več deset vrst ptic. Poleg ptic pa najdemo tudi lisice in zajce. »Otok je čaroben kraj, ki ga narava vrača nazaj,« pravi Ray.

Zgodovina otoka

Otok naj bi se prvotno imenoval Stanlaw, vendar so v 19. stoletju zaradi napake pri vpisovanju v zemljevid ime spremenili v Stanlow. Leta 1178 so menihi cisterijani na otoku ustanovili opatijo Stanlaw. Kraj so izbrali, ker je bil oddaljen in izoliran. Leta 1296 se je opatija preselila v Lanchasire, potem ko jo je uničil požar.

Nekaj menihov je ostalo na ostankih opatije, ki so bili v uporabi, vse dokler ni leta 1536 kralj Henry VIII razpustil angleške samostane. Na ruševinah opatije so leta 1745 zgradili kmečko hišo. Kasneje je otok postal dom majhnemu številu delavskih družin.
 

»Življenje na otoku je bilo dolgočasno«

Ena izmed bivših prebivalk otoka je zdaj 73-letna Pat Roper, ki se je leta 1956 skupaj z družino preselila na otok. Ko so se zaradi očetove službe pri policiji Manchaster Ship Canal morali preseliti tja, je bila stara 8 let. Za Liverpool Echo je Pat povedala, da je bilo življenje tam osamljeno in precej dolgočasno.

V osemdesetih letih so se izselili še zadnji prebivalci

Pravi, da je otok zdaj zaradi zapuščenih stavb in divjih živali precej bolj zanimiv za raziskovanje. Pat se je preselila z otoka pri osemnajstih letih, ko se je poročila, njeni starši pa so tam ostali. V osemdetih letih so se z ostalimi nekaj prebivalci morali preseliti, saj je bivanje v bližini rafinerije postajalo nevarno.

Od takrat na otoku ne prebiva nihče več, se pa najde veliko raziskovalcev, ki jim skrivnostni otok predstavlja pravo pustolovščino.