Sin Warrena Buffetta s prezgodnjo prodajo delnic ob 172 milijonov
Sin ameriškega milijarderja Warrena Buffeta je pri 19 letih prodal delnice družbe Berkshire Hathaway, s katerimi bi danes zaslužil več kot 170 milijonov evrov.
Odpri galerijo
Vsakdo je v mladosti sprejel kakšno odločitev, ki jo je kasneje obžaloval. Še posebej če je bilo v igri veliko denarja. Peter Buffett, najmlajši sin ameriškega milijarderja, tajkuna in enega najuspešnejših vlagateljev, Warrena Buffetta, je pri svojih 19 letih prodal delnice družbe Berkshire Hathaway, ki so se na koncu izkazale za zelo donosne.
Warren Buffett se je odločil, da bo svojim otrokom zapustil samo odstotek svojega bogastva. Ostalih 99 odstotkov naj bi namreč namenil dobrodelnim organizacijam. To pa ne pomeni, da njegovi otroci niso premožni.
Najmlajši sin, Peter Buffet, je leta 1977 od svojega dedka podedoval 77.000 evrov. Warren je nato, v značilnem slogu, znesek pretvoril v delnice družbe Berkshire Hathaway. Peter se je odločil, da bo svoje deleže likvidiral, opustil študij in z denarjem odkril »svojo pot«.
Če bi Peter upošteval nasvete svojega očeta, ki jih je ta strnil v knjigi o dolgoročnih naložbah, bi bil njegov izkupiček veliko večji. Kot navajajo na spletni strani Boss Hunting, bi lahko danes delnice prinesle več kot 250-odstotni donos. Peter bi tako postal bogatejši za 172 milijonov evrov, navajajo tuji mediji.
Kasneje je postal poklicni glasbenik in to precej uspešen. V letih po takratni odločitvi je najmlajši milijarderjev sin izdal več kot ducat studijskih albumov novodobne in ambientalne glasbe. Prispeval je tudi glasbo za z oskarjem nagrajeni film Kevina Costnerja Pleše z volkovi. Prav ta začetni izkupiček denarja mu je pomagal uresničiti sanje, kljub temu da bi bil lahko veliko večji.
Peter ni nikoli obžaloval »prezgodnje« prodaje delnic. Oče ga je namreč že zgodaj naučil, da delovna etika ni enaka etiki bogastva. Očetova misel »opravljajte službo, ki bi vas veselila, tudi če bi bili neodvisni bogataši«, ga je spodbudila, da je nadaljeval s svojo kariero, ne da bi gledal le na denar.
Odločil se je za samostojno pot, pri čemer se je zanašal na lastna sredstva in zveze, kar je po njegovem mnenju boljša izkušnja, kot če bi sledil starejšima sorojencema.
Warren Buffett se je odločil, da bo svojim otrokom zapustil samo odstotek svojega bogastva. Ostalih 99 odstotkov naj bi namreč namenil dobrodelnim organizacijam. To pa ne pomeni, da njegovi otroci niso premožni.
Najmlajši sin, Peter Buffet, je leta 1977 od svojega dedka podedoval 77.000 evrov. Warren je nato, v značilnem slogu, znesek pretvoril v delnice družbe Berkshire Hathaway. Peter se je odločil, da bo svoje deleže likvidiral, opustil študij in z denarjem odkril »svojo pot«.
Če bi Peter upošteval nasvete svojega očeta, ki jih je ta strnil v knjigi o dolgoročnih naložbah, bi bil njegov izkupiček veliko večji. Kot navajajo na spletni strani Boss Hunting, bi lahko danes delnice prinesle več kot 250-odstotni donos. Peter bi tako postal bogatejši za 172 milijonov evrov, navajajo tuji mediji.
Kljub izgubljenemu bogastvu kasneje postal uspešen
Kasneje je postal poklicni glasbenik in to precej uspešen. V letih po takratni odločitvi je najmlajši milijarderjev sin izdal več kot ducat studijskih albumov novodobne in ambientalne glasbe. Prispeval je tudi glasbo za z oskarjem nagrajeni film Kevina Costnerja Pleše z volkovi. Prav ta začetni izkupiček denarja mu je pomagal uresničiti sanje, kljub temu da bi bil lahko veliko večji.
Peter ni nikoli obžaloval »prezgodnje« prodaje delnic. Oče ga je namreč že zgodaj naučil, da delovna etika ni enaka etiki bogastva. Očetova misel »opravljajte službo, ki bi vas veselila, tudi če bi bili neodvisni bogataši«, ga je spodbudila, da je nadaljeval s svojo kariero, ne da bi gledal le na denar.
Odločil se je za samostojno pot, pri čemer se je zanašal na lastna sredstva in zveze, kar je po njegovem mnenju boljša izkušnja, kot če bi sledil starejšima sorojencema.
Več iz rubrike
Hongkong načrtuje davčno oprostitev za kriptovalute
S predlogom želijo privabiti tuji kapital in okrepiti vlogo območja kot finančnega središča.
Brez sprememb na vrhu globalnega indeksa inovativnosti
Švica obsežno spodbuja izobraževanje že najmlajših, kar prispeva k razvoju kulture inovativnega razmišljanja.