Sezonski ponudniki prenočitev so prikrajšani za turistične bone

Z današnjim dnem se začenja možnost uporabe turističnih bonov, številni turistični ponudniki pa so brez dejanske možnosti sprejemanja bonov. Turistične bone lahko sprejemajo le tisti, ki so turistično dejavnost imeli vpisano v register nastanitvenih obratov pred 13. marcem letos. To je velika težava predvsem za sezonske ponudnike prenočitev, ki svojo dejavnost izven sezone odjavijo.

Če turistična dejavnost ni bila registrirana do omenjenega datuma, ponudniki niso upravičeni do sprejemanja turističnih bonov, to pa se je vedelo že pred začetkom koriščenja bonov. To je težava tudi za tiste, ki so prejšnjo leto opravljali gradbena dela na turističnih objektih in zato turistične dejavnosti še niso prijavili.
 

Turistično nerazviti deli brez možnosti

Med takimi, ki nima možnosti sprejemanja bonov, je tudi John Križman, ki je v Brkinih porušeno in zapuščeno mlekarno spremenil v vilo. V okviru te nudi prenočišča, vendar pa turizem tam ni razvit do te mere, da bi lahko goste gostil vse leto. »Število gostov je oktobra lani skoraj povsem upadlo, zato sem se odločil za odjavo turistične dejavnosti«, pravi Križman. Ponovno prijavo je načrtoval v začetku letošnje sezone, zdaj pa ne ve, kako bo pokril svoje stroške.



Večina, ki obišče Križmanovo vilo, so namreč tuji gosti, zdaj pa teh ni. Računati ne more niti na domače goste, kajti turističnih bonov ne more koristiti. »Kličejo me ljudje iz vse Slovenije, vendar moram rezervacije zavračati, kajti ne morem ponuditi koriščenja bonov. Brez bonov tukaj ne bo obiska«, opozarja Križman. Novico o nezmožnosti sprejemanja bonov je izvedel prejšnji teden, kar ga je povsem presenetilo.
 

Sezonskih ponudnikov prenočitev je več

V zadnjih dneh je tako že moral odpovedati več rezervacij in je v istem čolnu kot številni drugi ponudniki prenočišč, ki svoje dejavnosti prijavijo zgolj v obdobju visoke sezone. Turistični boni so predstavljali veliko upanje letošnje sezone, številni ponudniki pa so zdaj resno presenečeni nad ureditvijo koriščenja bonov in še vedno upajo na sistemsko rešitev.

Pred tednom dni je odmevala tudi novica o novo zgrajenem kampu na Bledu, kjer so že prejeli predplačila v višini 50.000 evrov. Od tega so morali vrniti kar polovico, saj tako kot Križman niso upravičeni do sprejemanja bonov. Izgradnja kampa je stala pet milijonov evrov, razočaranje lastnika pa zato nikakor ni presenetljivo.

John Križman, sicer rojen v Avstraliji, staršema Slovencema, v Sloveniji živi že dvajset let. Glavni vir dohodka mu predstavlja prav lansko leto zaključena investicija v izgradnjo vile v Brkinih, v enem tednu pa so se njegova pričakovanja o letošnji turistični sezoni povsem spremenila.