Janez Klobčar: Pasti in priložnosti vlaganja v terjatve

Pri Borzi terjatev beležijo več povpraševanja po financiranju, medtem, ko je ponudnikov denarja manj.
Fotografija: V aprilu se je novo ravnovesje ustalilo pri manjšem prometu s terjatvami in pri višjih diskontih. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
V aprilu se je novo ravnovesje ustalilo pri manjšem prometu s terjatvami in pri višjih diskontih. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Zaradi posledic epidemije covid-19 je mnogo slovenskih podjetij v marcu prekinilo redno poslovanje. Številne družbe so imele popoln izpad prihodkov, druge družbe pa so poslovale v zmanjšanem obsegu. Le redke družbe so zabeležile rast, razlaga direktor in solastnik Borze terjatev, Janez Klobčar.
 
»Prizadete družbe so zamujale s plačili in nelikvidnost se je v marcu in aprilu razširila po celotnih dobavnih verigah. Država je poskušala s tako imenovano antikorona zakonodajo pomagati gospodarstvu, vendar je praktična izvedba te pomoči v Sloveniji prepočasna in dokaj neučinkovita,« meni Klobčar, ki je prepoznal najnižjo finančno likvidnost slovenskega gospodarstva v mesecu aprilu.
Janez Klobčar je leta 2014 je skupaj s Petrom Ribaričem podprl razvoj Borze terjatev in podjetju zagotovil vložek 115.000 EUR semenskega kapitala. FOTO: Tania Mendillo
Janez Klobčar je leta 2014 je skupaj s Petrom Ribaričem podprl razvoj Borze terjatev in podjetju zagotovil vložek 115.000 EUR semenskega kapitala. FOTO: Tania Mendillo

Učinki gospodarske upočasnitve se seveda poznajo na trgu terjatev. Pri Borzi terjatev beležijo več povpraševanja po financiranju, medtem, ko je ponudnikov denarja manj.
 
»Vlagatelji se bojijo dodatnih tveganj in zato zahtevajo višje donose za vlaganje denarja v terjatve,« navaja direktor, ki je aktiven tudi kot zasebni investitor.
 
V aprilu se je novo ravnovesje ustalilo pri manjšem prometu s terjatvami in pri višjih diskontih (zasebno financiranje se je podražilo). Ko so podjetja v mesecu maju ponovno začela poslovati, je promet s terjatvami posledično ponovno začel rasti, pravi. Diskonti za najboljše bonitete so se v maju nekoliko znižali, vendar ne na nivoje pred epidemijo.
 

Globalna gospodarska recesija

 
V kolikor ne bo novega vala okužb, pri Borzi terjatev pričakujejo vrnitev trga kupo-prodaje terjatev na prejšnje pogoje v septembru/oktobru letos. Do takrat pa lahko vlagatelji v terjatve pričakujejo višje donose za svoj denar kot pred epidemijo.
 
V prihodnosti se pričakuje globalna gospodarska recesija. Klobčar meni, da bo skupna potrošnja padla, brezposelnost pa se bo povečala.

 
Na trgu terjatev Klobčar pričakuje več povpraševanja po financiranju, vendar bo le-to na zasebnih trgih ostalo nekoliko dražje kot pred covid-19.
 

Kje so pasti, kje priložnosti

 
Pasti in priložnosti vlaganja v terjatve se skrivajo v prepoznavanju bodočih kreditnih tveganj, saj pričakovana recesija ne bo vseh podjetij enako prizadela, je prepričan Klobčar.  
 
Nekatere gospodarske panoge so očitno prizadete (denimo potniški promet, turistične storitve), druge delujejo bolje kot pred epidemijo (denimo spletna prodaja potrošniškega blaga).

 
Priložnost za vlagatelje Klobčar vidi v financiranju družb, ki se jim bo boniteta izboljšala. Stalna past na trgu odkupa terjatev pa je poskus prodajalcev terjatev, da s kratkoročnim financiranjem (naprimer prodaja terjatev, ki dospejo čez 90 dni) izvajajo dolgoročne investicije (denimo take, ki imajo odplačilno dobo 3 leta). »To je v recesiji še posebej tvegano,« poudarja direktor in poslovni angel, ki je svojo kariero zgradil v bančništvu in finančnih storitvah.
 
 
 

Več iz rubrike