Prehod na zeleno energijo cene kovin potisnil do rekorda

Kitajsko gospodarstvo je po začetnem zastoju zaradi pandemije covid-19 zelo hitro okrevalo. Sočasno se čedalje večji del sveta obrača k zeleni energiji. Posledično je prejšnji teden povpraševanje po kovinah in mineralih, ki so potrebni za gradnjo take infrastrukture, doseglo rekorde. S tem se višajo tudi cene teh surovin.

Cena za tono železa je prejšnji teden v New Yorku znašala že skoraj 200 evrov. Vrednost bakra se je v zadnjem letu podvojila. Baker je sicer pomembna surovina pri izdelavi pametnih telefonov in električnih avtomobilov. Cene kovin so se dvignile kot odgovor na povpraševanje s strani Kitajske, poroča The Guardian.
 

Svet potrebuje čedalje več električnih avtomobilov, sončnih kolektorjev in baterij

Po mnenju strokovnjakov se bodo cene še višale, saj bo v prihodnje zaradi izgradnje zelene infrastrukture naraščalo tudi povpraševanje po surovinah. Svet bo namreč potreboval čedalje večje število električnih avtomobilov, sončnih kolektorjev in baterij. Baker in nikelj sta ključni surovini za izdelavo teh izdelkov.

Po mnenju Mednarodne agencije za energijo bi se v prihodnje lahko znašli na točki velike neusklajenosti med povpraševanjem in razpoložljivostjo kritičnih surovin.

Izsledki nedavnega poročila kažejo, da če naj bi svet do leta 2050 dosegel neto ničelne emisije, bo povpraševanje po kovinah že leta 2040 šestkrat višje kot danes. Pri proizvodnji električnega avtomobila se porabi šestkrat več kovin kot pri običajnem vozilu. Pri izgradnji vetrne elektrarne je treba uporabiti devetkrat več kovin kot za naprave na plin.
 

Največji trije proizvajalci proizvedejo več kot tri četrtine svetovnih zalog surovin

Če želimo slediti pariškemu podnebnemu sporazumu in skladno s tem uporabljati električno energijo, naj bi se v naslednjih 20 letih zgolj poraba litija povečala za 40-krat, poroča IEA.

Problem je tudi v tem, da so ključne surovine na voljo na manjšem območju. Največji trije svetovni proizvajalci namreč proizvedejo več kot tri četrtine svetovnih zalog. Demokratična republike Kongo je po podatkih IEA leta 2019 proizvedla 70 odstotkov kobalta in drugih redkih zemeljskih elementov.

»Ni mogoče zanikati, da bo pri naraščanju povpraševanja po kritičnih kovinah prišlo do ozkih grl, vendar ni to za rudarski sektor nič novega. Fosilni sistem zahteva več kot 300-krat več surovin od obnovljivega. Razlike so ogromne. Nič nas ne bi smelo odvrniti od osrednjega cilja, da imamo na razpolago dovolj sredstev za uresničitev energetskega prehoda,« je dejal Kingsmill Bond, analitik pri Carbon Tracker.