Ruth Ginsburg: Ženska zaradi katere sodobne dame lahko uporabljajo kreditne kartice

Te dni se Američani poslavljajo od Ruth Bader Ginsburg, vrhovne sodnice, znane po svojem boju proti diskriminaciji, ki je umrla 18. septembra v starosti 87 let. Ruth Ginsburg je spreminjala zgodovino in postala simbol zmage nad seksizmom v pravni praksi.
 

Borka proti diskriminaciji

 
Ruth Ginsburg se je med prvo prijavo za službo soočila z diskriminacijo na podlagi spola. Kljub izredni nadarjenosti in priporočilom profesorjev, Ginsburgova zaradi spola ni mogla dobiti položaja referentke na pravni šoli Rutgers. Leta 1963 je tako za isto opravljeno delo, dobivala občutno nižje plačilo, kot njeni moški kolegi.
 
Leta 1970 je kot soavtorica predstavila Poročilo o pravicah žensk, ki se osredotoča na pravice žensk v finančnem svetu. Leta 1972 je Ginsburgova pomagala ustanoviti Projekt za pravice žensk v Ameriški uniji za državljanske svoboščine in postala tudi prva ženska profesorica z redno pogodbo na univerzi Columbia.
 
V 70. letih je sodelovala tudi v več primerih proti diskriminaciji na podlagi spola, tako moških kot žensk.


Na splošno je celotna pravna praksa Ruth Ginsburg posvečena boju za pravice žensk, ki temelji na zakonu. Primeri, v katere je bila vpletena, so pomembno vplivali na oblikovanje ameriške zakonodaje. Primer Lily Ledbetter je na primer privedel do zakonodaje, ki je zaposlenim olajšala pridobitev zahtevkov za plačilno diskriminacijo.
 
Leta 1993 je takratni ameriški predsednik Bill Clinton, Ginsburgovo imenoval za vrhovno sodnico - postala je druga ženska v zgodovini ZDA, ki je zasedla to funkcijo.
 

Vpliv na finančne pravice

 
Ženske niso mogle vedno prosto razpolagati s svojim denarjem, četudi so ga same zaslužile. Do leta 1974 banke namreč niso obravnavale žensk ločeno od svojih mož. Samske dame so lahko imele bančne račune na svoje ime, po poroki pa so se računi moža in žene združili.
 
Kreditne kartice so bile le redko izdane neposredno ženskam - običajno so bile dodatek k moževi glavni kartici. Na splošno je bilo skoraj nemogoče, da bi ženske dobile kreditno kartico ali posojilo brez soglasja svojih mož.
 
Zakon o enakih kreditnih možnostih (ECOA), ki ga je leta 1974 podpisal takratni podpredsednik Gerald Ford, uradno prepoveduje bančno diskriminacijo pri posojanju na podlagi spola ali zakonskega stanja. Posledično so banke potencialno stranko začele ocenjevati glede na njeno kreditno sposobnost.
 
Ruth Ginsburg je imela pomembno vlogo pri sprejemanju tega zakona - v teh letih je ona, mlada odvetnica, ob vsaki mogoči kritiki diskriminacije državljanov, tak odnos označila za žalitev ustave.
 
Pomemben je bil tudi primer, ki je bil na sodišču obravnavan leta 1975. Ginsburgova je zastopala vdovca, ki mu je bila v okviru socialne varnosti zavrnjena dajatev za preživele družinske člane. Takrat so pogoji programa dovoljevali vdovam, da prejemajo dodatke za nego otrok, ne pa tudi vdovcem. Ginsburgova je trdila, da program diskriminira moške, saj jim ne zagotavlja enake zaščite kot ženskam. Sodba je bila dobljena.
 
Ruth Ginsburg nam bo za vedno ostala v spominu po svojem boju proti diskriminaciji, tudi na področju financ in dostopa do posojil. In vsakič, ko iz denarnice vzamemo kreditno kartico, se bomo spomnili, da jo lahko uporabimo med drugim tudi zaradi prizadevanj borke za pravice Ruth Ginsburg.