Rusija in Kitajska sta želeli blokirati zasedanje ZN o Ukrajini

Rusija in Kitajska sta skušali blokirati zasedanje Varnostnega sveta ZN o ruskih grožnjah Ukrajini, ki je potekalo včeraj, 31. januarja. Vendar je njun predlog dobil le dva glasova podpore, tri države so se vzdržale, deset držav pa je glasovalo za zasedanje, ki se je tako začelo.

Zganjanje histerije

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je pred zasedanjem dejal, da to Varnostnega sveta ne bo poenotilo, ampak gre za poskus zganjanja histerije s strani ameriških kolegov. »Tako imenovana ruska agresivna dejanja so nekaj, kar želijo narediti sami, tudi znotraj Varnostnega sveta,« je dejal.

»Ta histerija je škodljiva tudi za Ukrajino, katere predsednik je pred dnevi prosil zahodne države, naj ne zganjajo histerije glede namestitve ruskih enot blizu meje,« je dejal in zasedanje opredelil kot izkoriščanje Varnostnega sveta za propagando.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield je pred zasedanjem dejala, da so od ruskih kolegov slišali, da je bilo zasedanje sklicano, da bi bilo vsem neprijetno. »Pomislite, kako bi vam šele bilo neprijetno, če bi imeli na meji 100.000 vojakov, tako kot jih ima Ukrajina,« je dejala. Kitajski veleposlanik Chen Xu je zasedanje označil za »mikrofonsko diplomacijo« v času, ko bi bila ustreznejša tiha diplomacija.

Zasedanje se je začelo po glasovanju in Thomas-Greenfieldova je uvodoma dejala, da gre za največjo mobilizacijo enot v Evropi v zadnjih desetletjih. »V tem trenutku Rusija pošilja še več enot in orožja. Doslej je z 2000 železniškimi vagoni pripeljala enote in orožje na mejo z Ukrajino,« je dejala.

Brez večjih pričakovanj

Ruska dejanja so nato kritizirali predstavniki Albanije, Francije in Velike Britanije, ki so bolj ali manj ponovili besede ameriške veleposlanice ter izrazili trdno podporo suverenosti in ozemeljski neodvisnosti Ukrajine. Po zasedanju Varnostnega sveta se ne pričakuje noben formalen ukrep, saj ima Rusija pravico do veta.

Glasovanja pred zasedanjem Varnostnega sveta so se vzdržali Gabon, Indija in Kenija, proti zasedanju sta bili le Rusija in Kitajska, za zasedanje pa so se poleg ZDA izrekli še Francija, Velika Britanija, Irska, Gana, Norveška, Mehika, Združeni arabski emirati, Brazilija in Albanija.

Ameriška veleposlanica je po zasedanju dejala, da Rusija ni ponudila razloga za kopičenje vojaških sil na meji z Ukrajino, vendar pa je videla enotno podporo Ukrajini. »Države so bile jasne pri izražanju podpore temu, da se morajo države počutiti udobno znotraj svojih meja. Rusija je jasno slišala enotno mnenje velike večine držav in upam, da bo to vodilo do diplomatske rešitve,« je dejala veleposlanica.

Ameriški predsednik Joe Biden je po zasedanju sporočil, da so ZDA podrobno predstavile vso naravo ruske grožnje ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti ter vse implikacije te grožnje osnovnim načelom Ustanovne listine ZN in sodobnemu mednarodnemu redu.

Navedel je še, da bodo ZDA s partnerji, če je Rusija iskrena pri odpravljanju varnostnih skrbi skozi dialog, tega nadaljevale. Če se bo odločila za napad na Ukrajino, bo zato odgovarjala in se bo soočila s hitrimi in ostrimi posledicami. »ZDA in zavezniki se še naprej pripravljamo na oba scenarija,« je sporočil Biden in dodal, da je bila seja Varnostnega sveta ključen korak za zavračanje uporabe sile in podporo diplomaciji.

Zaostrovanje položaja

Ruski veleposlanik Nebenzija je bil v svojem nastopu oster in je ZDA obtožil, da so s svojo politiko pripeljale na oblast »čiste naciste« na meji z Rusijo. Vprašal je, zakaj ZDA delajo junake iz ljudi, ki so se v času druge svetovne vojne borili na strani nacistične Nemčije oziroma Adolfa Hitlerja.

ZDA je obtožil, da z lažnimi obtožbami izzivajo zaostrovanje položaja. »Čakate, da se bo res zgodilo, kot da želite, da bi vaše besede postale realnost,« je dejal in se potem na hitro umaknil iz Varnostnega sveta pred nastopom ukrajinskega veleposlanika Sergeja Kislice. Nebenzija je dejal, da ima sestanek z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom glede ruskega prevzema predsedovanja Varnostnemu svetu ZN v torek.

Kislica je dejal, da ima Rusija pripravljenih 130.000 vojakov od tega 112.000 na meji in na Krimu ter še 18.000 pripadnikov letalstva in mornarice. »Vprašanje je, zakaj so te enote tam, kjer so? Gre za neposreden dokaz, da Rusija ni pripravljena zmanjšati napetosti, in se pripravlja, da opraviči bodočo agresijo,« je dejal Ukrajinec.

»Ukrajina se ne bo uklonila grožnjam in Kremelj mora vedeti, da se je pripravljena braniti. Istočasno pa podpiramo potrebo po ohranitvi odprtih diplomatskih kanalov,« je dejal Kislica in dodal, da so pripravljeni tudi na pogovore na najvišji ravni med predsednikoma Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, ker ne vidijo alternativne mirni rešitvi krize.

Thomas-Greenfieldova je med drugim Rusijo še obtožila, da načrtuje namestitev 30.000 enot v Belorusiji kot del grožnje Ukrajini. »Rusija skuša brez dejstev prikazati Ukrajino in zahodne države kot agresorja, in ustvariti izgovor za napad.«

»Če bo Rusija nadaljevala z invazijo na Ukrajino, ne bo nihče mogel trditi, da tega nismo vedeli. Posledice bodo grozljive in zato je to zasedanje danes tako pomembno,« je dejala veleposlanica ZDA. Kot je bilo pričakovati, Varnostni svet ZN na zasedanju ni sprejel nobenega ukrepa.