Hrvaški konservatorski inštitut v vladni hiši opravlja preiskovalna dela, potrebna za njeno obnovo, po tem ko je bila močno poškodovana v nedavnem potresu. Prva faza teh del je vključevala raziskave severnega dela dvorišča, premier Andrej Plenković pa je dejal, da so arheološka izkopavanja na približno 500 kvadratnih metrih razkrila 3000 let staro skrito zgodovino Zagreba, kar kaže, da je na tem mestu obstajalo tamkajšnje pomembno središče za kontinuiteto življenja od prazgodovine do danes.
 
Predhodne ugotovitve arheoloških izkopavanj je predstavila direktorica Hrvaškega konservatorskega inštituta Tajana Pleše.
 
Med doslej najdenimi in očiščenimi predmeti je kot najpomembnejšo izpostavila »škorenj«, predmet, ki je videti kot čevelj, katerega resnična funkcija bo določena kasneje in sega v zgodnjo bronasto dobo, okoli leta 1200 ped našim štetjem.
 
Potrjeni so bili tudi predmeti iz starejše železne dobe, okoli 700-600 pr. n. št., Najdena pa je tudi fibula ali zaponka iz mlajše železne dobe, od 2. do 1. stoletja pr. n. št., poroča 24sata.
 
Kontekstualizacija teh najdb skupaj s prejšnjimi, ki sta jih izvedla zagrebški mestni muzej in arheološki muzej, kaže na obstoj zelo velikega mesta v prazgodovini, torej resnega bivališča, ki je trajalo skoraj deset stoletij, je dejala Tajana Pleše.
 

Vodja raziskave, arheolog Petar Sekulić, je pojasnil, da je to tudi najbogatejša najdba iz srednjega veka do zdaj. Med najdbami je kovanec, tako imenovani »banovac«, datiran v leto 1280. Najdene so bili tudi lesene sledi shrambe iz 14. stoletja z lonci, polnimi semen, in kaj so takrat jedli Zagrebčani, bo znano po analizi.
 
Med drugim je bil najden tudi pečat, s katerim so zapirali angleško blago iz 15. do 16. stoletja, približno štirideset šivalnih igel iz tistega časa in denar Ferdinanda II. Habsburga iz leta 1583.
 
Vse te ugotovitve kažejo na kontinuiteto življenja v zadnjih treh tisoč letih, je dejal Sekulić. »To nam kaže, da mesto Zagreb ni tisto, kar smo mislili, ampak da je ta položaj ljudem že tisočletja zanimiv in pomemben v regionalnem kontekstu,« je povedal.


 
To so nepričakovana, a dragocena arheološka odkritja, je dejal premier Plenković.

»S strokovnjaki z Ministrstva za kulturo in medije, konzervatorji, restavratorji, statiki in drugimi smo se pripravljali na popolno obnovo najstarejšega zagrebškega urbanega tkiva in zgodovinskega jedra mesta, a so nas presenetile arheološke najdbe, ki so nam razkrile doslej neznano zgodovino te stavbe,« je dogajanje povzel Plenković.
 
Premier je nato še napovedal, da se bodo raziskave nadaljevale tudi na južnem delu dvorišča.