Puščavsko taborišče spremenili v gozd
Regija Minawau v Kamerunu je od leta 2014 postopoma postala dom skoraj 70.000 beguncev. Večina jih je sem pobegnila pred nasiljem s strani islamistične militantne skupine Boko Haram v Nigeriji.
S posebno tehniko ustvarili zeleno območje
Novi prišleki so v Minawau za potrebe preživetja posekali veliko število dreves, kar je pospešilo proces dezertifikacije (širjenje puščave), poroča Euro News. Dezertifikacija je velik ekološki in okoljski problem, zato je začela Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) leta 2018 z Luteransko svetovno federacijo (LWF) s programom pogozdovanja.
V sklopu programa so izobraževali begunce in lokalno skupnost, kako omogočiti sadikam preživetje v neugodnem okolju.
Prostovoljcem v begunskem taborišču je uspelo s posebno tehniko oživiti več kot 100 hektarjev močno degradirane zemlje. Rezervoar za vodo iz recikliranih škatel, ki obdajajo korenine, zakopljejo globoko v zemljo in tako omogočijo uspevanje rastlin.
Minawau je postalo zeleno območje, kar ima številne prednosti. Prebivalci imajo na voljo senco, kakovost zemlje pa se je izboljšala, navajajo tuji mediji. Na novo nasajen gozd je spremenil življenje v tem begunskem taborišču, menijo poznavalci.
Največja živa zgradba na Zemlji
Pogozdovanje v Minawau veliko prispeva k afriškemu projektu Veliki zeleni zid. Cilj pobude je z 8000-kilometrsko pregrado po vsej celini ustaviti dezertifikacijo Sahela, ki je prehodno območje med Saharo in rodovitnimi savanskimi ozemlji.
Leta 2018 so znanstveniki ugotovili, da se je površina Sahare v zadnjem stoletju povečala za 10 odstotkov. Pojav pripisujejo kombinaciji s strani človeka povzročenih podnebnih sprememb in naravnih podnebnih ciklov, poroča Euro News.
Največja žrtev podnebnih sprememb je območje Sahel, saj se to nenehno spopada s sušami, lakoto in izčrpavanjem naravnih virov. Strokovnjaki si zato s projektom Veliki zeleni zid prizadevajo rešiti celotno regijo pred ekološkim propadom.
Projekt, ki ga je financirala Afriška unija, je dosegel večji uspeh, kot so sprva predvidevali. Ko bo dokončan, bo to največja živa zgradba na Zemlji, ki bo celo trikrat večja od koralnega grebena, menijo poznavalci.
Degradirana zemljišča se hitro obnavljajo. Povečala se je količina padavin in kmetijske površine so postale odpornejše in rodovitne, posledično so lokalne skupnosti bolje preskrbljene s hrano.
»Prav to je tudi namen projekta; da bi dolgoročno koristil tako ljudem kot tudi planetu,« razlaga Elvis Paul Tangam, komisar Afriške unije.
Do leta 2039 naj bi se število prebivalcev Sahela podvojilo. Projekt Veliki zeleni zid je zato še toliko bolj pomemben, saj ponuja številne zaposlitvene možnosti, razlagajo strokovnjaki.
»Veliki zeleni zid bo zagotovil afriški mladini svetlejšo prihodnost,« meni Monique Barbut iz Konvencije ZN proti dezertifikaciji.
