Primorska: Sečoveljske soline porazno; oljkarji krepko bolje kot lani

V Sečoveljskih solinah so po vremenski neugodnem vrhuncu sezone sredi poletja po 6. septembru ponovno začeli pridelovati sol, vendar je dnevni pridelek znašal le četrtino do tretjino normalnega avgustovskega dne. Skupno so v septembru pridelali okoli 150, v celotni sezoni pa 500 do 600 ton prehrambene soli, kar je le četrtina »normalne« sezone.

Dnevne temperature v septembru so bile ustrezne, vendar je bila ponoči prisotna rosa, tako da je dnevni pridelek v minulem mesecu dosegal le od četrtine do tretjine normalnega avgustovskega dne, je za STA ocenil vodja pridelave soli v družbi Soline Dario Sau.

Zaradi tega jim tudi ni uspeli nadoknaditi izpada v poletnih mesecih. Septembra pridelane soli sicer še niso odpeljali, vendar so je po ocenah vodje pridelave uspeli pridelati okoli 150, tako da se skupni izkupiček celotne sezone giblje med 500 in 600 tonami prehrambene soli. To pa je le približno četrtina povprečne letine.

Sau je ob tem izrazil skrb nad prihodnostjo, saj so lani denimo pridelali le okoli polovico pričakovane količine soli, letošnje leto pa je že tretje zapored, ko je pridelek podpovprečen. Letno namreč prodajo med 1200 in 1300 ton prehrambene soli, tako da jih zdaj skrbi, ali bodo zaloge zadostovale. K sreči je vsaj zalog solnega cveta še vedno kar veliko.

Vodja pridelave soli sicer upa, da bodo naslednja sezona »prava« in da bodo uspeli prebroditi trenutno situacijo, obenem pa je priznal, da bodo za vrnitev v normalo potrebovali vsaj dve sezoni.
 

Oljkarji si obetajo solidno letino

Glede na obloženost dreves s plodovi si oljkarji v slovenski Istri po lanski skromni letini letos obetajo količinsko solidno letino. Je pa relativno velika obloženost oljk v kombinaciji z vremenskimi razmerami botrovala tudi večji pojavnosti oljčne muhe, čeprav se je napadenost nasadov zelo razlikovala glede na lego, tudi znotraj istih oljčnikov.


Poletje je sicer minilo brez ekstremne suše, vendar so se deževna obdobja razporedila dokaj neenakomerno, kar za rastline ni najboljše, je za STA ocenil pridelovalec ekstra deviškega oljčnega olja Miran Adamič iz Baredov nad Izolo.

Obenem je bil nekoliko nadpovprečen napad škodljivca, oljčne muhe, čeprav je bila njegova pojavnost zelo različna, celo znotraj istega nasada. Pojav oljčne muhe je sicer povsod po Sredozemlju podoben, poleg tega je ob večjem številu plodov na drevesih, kot je primer letos, tudi pričakovati več škodljivcev, saj imajo oljčne muhe več možnosti za odlaganje ličink in razmnoževanje.

Od stopnje napadenosti dreves je odvisna tudi odločitev o zgodnejšem obiranju oljk. Tudi sicer Adamič ugotavlja, da »trendi gredo v zgodnejše obiranje, a spet ne smemo pretiravati.« Pri odločitvi je treba upoštevati tudi dozorelost in morebitno poškodovanost plodov, vsekakor pa tisti pridelovalci, ki jih oljčna muha ni bistveno prizadela, plodovi pa počasneje dozorevajo, lahko še počakajo z obiranjem.

Adamič bo sam z obiranjem verjetno začel čez dober teden: »Vsak dan spremljamo, kako se plodovi obarvajo, kako zorijo, tudi oljevitost bomo poskušali izmeriti in na podlagi tega se bomo potem odločili.« Pri tem bodo morali biti pozorni tudi na morebitna neurja, ki bi utegnila narediti precejšnjo škodo tik pred zdajci.

Že zdaj je po njegovem mogoče trditi, da bo letošnja letina količinsko krepko boljša kot lani in da bo kar solidna, je pa tudi vprašanje končnega izplena oziroma razmerja med težo plodov in končno količino olja. Kot je ob tem opozoril izolski pridelovalec, je po lanski skromni letini oljčnega olja že začelo primanjkovati oziroma povpraševanje bistveno presega trenutno ponudbo.

Adamič je sicer opozoril še na problem pomanjkanje delovne sile. »Plodov je veliko in čedalje težje je dobiti pomoč pri obiranju,« je pojasnil.