Banka Slovenije: Primanjkljaj tudi letos, javni dolg bo še naraščal

Primanjkljaj države ostaja tudi letos, vendar naj bi bil ta - po napovedih Banke Slovenije - nižji kot lani. Po ocenah naj bi njegova letošnja vrednost 7,3 odstotka BDP-ja. Primanjkljaj naj bi bil prisoten tudi v naslednjih letih, vendar naj bi se postopoma zniževal. Tako naj bi leta 2023 znašal 3,3 odstotka BDP-ja, je zapisano v Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji.

Banka je napovedi za leto 2021 podala že decembra lani, a so se te do danes poslabšale; za eno odstotno točko.

»Glavni dejavnik popravka ocene za letos je večji obseg protikoronskih ukrepov od prej pričakovanih, saj sta bila po zaključku decembrskih napovedi sprejeta sedmi in osmi protikoronski paket, prav tako je bila veljavnost nekaterih ukrepov podaljšana,« so pojasnili predstavniki banke.

K poslabšanju napovedi naj bi pripomogli tudi nekateri drugi dejavniki. Marca so bile namreč sprejete spremembe na področju pokojninske zakonodaje. Prišlo je do dviga najnižje in zagotovljene pokojnine ter zagotovljenega zneska invalidske pokojnine. To naj bi imelo v primerjavi z začasnimi protikoronskimi ukrepi trajnejši vpliv na javnofinančna gibanja, so poudarili predstavniki Banke Slovenije.
 

Brez fiskalnih ukrepov bi bil upad gospodarske dejavnosti lani 10-odstoten

Po navedbah predstavnikov so fiskalni ukrepi za blaženje posledic epidemije tudi letos obsežni; znašali naj bi tri odstotke BDP-ja. Kot so dejali, bodo tudi letos pomemben del ukrepov predstavljale subvencije na trgu dela in dodatki v javnem sektorju.

Letos naj bi ostal državni dolg na podobni ravni kot lani; na 80 odstotkih BDP-ja. Pričakuje se, da bo v prihodnje zaradi visokega primanjkljaja naraščal javni dolg. Zaradi hitrejše rasti nominalnega BDP-ja od rasti dolga naj bi se njegov delež postopoma zviševal.

Kot navaja Banka Slovenije, sicer trenutne napovedi še ne vključujejo devetega protikoronskega zakona. Tudi spremembe davčne zakonodaje in predlog zakona o debirokratizaciji z uvedbo socialne kapice še niso upoštevani.

Kot so še poudarili pri Banki Slovenije, so posledice epidemije na gospodarstvo zaradi fiskalnih ukrepov precej manjše. Brez njih naj bi bil po nekaterih ocenah upad gospodarske aktivnosti v letu 2020 kar 10-odstoten.

Gospodarska dejavnost naj bi se sicer v prihodnjih letih krepila tudi zaradi naložb, ki bodo sofinancirane z razpoložljivimi evropskimi sredstvi iz sklada Next generation. Po ocenah strokovnjakov naj bi te v obdobju med letoma 2021 in 2023 k rasti BDP-ja prispevale eno odstotno točko.