Napačna presoja, ki je mnoge Italijane pahnila v bankrot

Možgani dostikrat težijo k temu, da bi poenostavili kompleksne situacije. Zaradi tega lahko predpostavljamo, da se bo v določeni situaciji nekaj zagotovo zgodilo, vendar pa se to na koncu ne uresniči. V nekaterih primerih lahko tako poenostavljeno sklepanje s sabo prinese precej negativne posledice. Nekaj takih primerov je bilo objavljenih na spletnem BBC.
 

Pred 15 leti zaradi napačnega sklepanja bankrotirali številni Italijani

Pred petnajstimi leti so prebivalci Italije doživeli nenavadno množično histerijo, znano kot »vročica 53«. Situacija se je nanašala na loterijo, pri čemer so morali igralci izbirati med enajstimi različnimi kolesi, znotraj posameznih koles pa so bile na voljo še številke od 1 do 90. Končni dobitek je bil odvisen od tega, kolikšna je bila prvotna stava in če je bil izbor številk igralca pravilen.

V letu 2003 se naenkrat številka 53 sploh ni pojavljala med izžrebanimi na kolesu. Posledično so postali ljudje čedalje bolj prepričani, da bo vsak čas izbrana, in da so njihove možnosti, da bodo s stavo na to številko zadeli velik dobitek, zelo velike.

Nekateri so v vsak naslednji krog stavili vedno večji del svojega premoženja, a številka se na kolesu ni pojavila kar do začetka leta 2005. V vmesnem času pa so številni, ki so bili prepričani, da bodo osvojili nagrado - bankrotirali.

Ljudje z višjim inteligenčnim kvocientom bolj podvrženi napačnim miselnim presojam

Do situacije je prišlo zaradi napačnih miselnih presoj. Raziskava, ki so jo izvedli kitajski in ameriški raziskovalci, je pokazala, da so ljudje z višjim inteligenčnim kvocientom bolj dovzetni za tako zmoto od ljudi s povprečno ravnijo inteligence. Po nekaterih domnevah bi lahko bil razlog v tem, da so zaradi svoje inteligentnosti bolj prepričani v to, da lahko napovedujejo vzorce.

Primer zmotne presoje situacije je tudi preizkus z metom kovanca. Številni menijo, da je precej bolj verjetno, da se bosta grb in številka v šestih poizkusih meta enakomerno izmenjavala, kot pa da bi dobili v vseh teh metih zgolj grb ali zgolj številko. Vendar pa osnove verjetnosti pravijo, da je povsem enaka verjetnost, da bo v šestih poizkusih trikrat na vrsti grb ali da bo ta na vrsti v vseh šestih poskusih.