Prekmurje: Sto let slabih kazalnikov in dobre volje

Demografski podatki in gospodarski kazalniki o Prekmurju redko orišejo zavidljivo podobo te pokrajine. Nekaterim kljub temu uspeva. Pišejo uspešne podjetniške zgodbe in vedo, kako izkoristiti ravni teren za reko Muro.
Fotografija: Ključna razvojna priložnost v Pomurju je zdravju prijazna ponudba. Foto: Tadej Regent/Delo
Odpri galerijo
Ključna razvojna priložnost v Pomurju je zdravju prijazna ponudba. Foto: Tadej Regent/Delo

Prekmurje, ki je bilo prepoznavno po blagovni znamki Mura, ni nikoli slovelo kot najbogatejša regija. Po propadu velikanov in izgubi delovnih mest se zdaj pišejo boljši časi. Za prodor je treba nekoliko več inovativnosti kot drugod, saj Prekmurja očitno ni na slovenskem podjetniškem zemljevidu.

Ivan Jerič in Mihael Kuhar sta se 11. decembra 1918 sestala s slovensko vlado v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter izrazila prekmurski interes po priključitvi k matični domovini. V Ljubljani so ju sprejeli, a sta se po srečanju domov vrnila presenečena. Takrat namreč niso vedeli, kje je Prekmurje niti da tam živijo Slovenci.

Prejšnji teden je minilo okroglih sto let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pod ogrsko oblastjo so Prekmurci več stoletij živeli drugačno življenje kot preostali deli Slovenije. Ti velikokrat niso niti vedeli, da obstaja še en košček zemlje, kjer govorijo slovenski jezik. Prekmurje je tudi edini del v Sloveniji, ki je mejil na železno zaveso, izkusil madžarizacijo in vseskozi bil malo samosvoj.

Železni in težko upogljivi so tudi statistični podatki, ki pokrajino ob Muri prestavljajo iz glave slovenske kure na rep države. Pod državnim povprečjem so višina plač, ocena kakovosti življenja, število študentov na 100 prebivalcev in drugi gospodarski kazalniki. Dr. Tadej Pirc, koordinator za mednarodne projekte pri Razvojnem centru Murska Sobota (RCMS), je povedal, da je posocialistični propad večjih poslovnih sistemov v Prekmurju pustil velike rane, toda sanacije teh in prestrukturiranja gospodarstva ni bilo. Zato je podjetniška kultura šibka. Večina podjetij so mikropodjetja in ljudje se redko odločijo za samostojno podjetniško pot; »predvsem manjka drznosti in samoiniciative«, je poudaril Pirc.
 

Uspešna podjetniška leta


Posplošeni podatki vztrajno prikazujejo eno sliko, na drugi strani pa podjetniki v pomurski regiji in Prekmurju zadnja leta nizajo pozitivne rezultate. Direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah je izrazil zadovoljstvo z lanskim letom in poudaril, da imajo pomurske gospodarske družbe pozitiven trend poslovanja, povečala sta se tudi zaposlenost in izvoz. Grah je poudaril, da se neto čisti dobiček pomurskih podjetij približuje rekordnim 100 milijonom evrom, kar je spodbudno. Pravzaprav so gospodarske družbe pomurske regije prejšnje leto dosegle največjo rast v primerjavi s preostalimi regijami. V zadnjem obdobju je bila regija tudi med najhitrejšimi v nižanju stopnje brezposelnosti.

Glavne dejavnosti so že tradicionalno predelovalna industrija, živilska industrija in gradbeništvo, ki relativno stabilno poslujejo. Grah je poudaril, da si še letos želi novih tujih investicij, a opozoril, da je čutiti upočasnjevanje gospodarstva.
Pirc je ob enostranski interpretaciji kazalnikov opozoril še na pomemben aspekt, ki vpliva na nizko aktivnost podjetništva – starajoče se prebivalstvo. Pomurje je namreč z vidika starosti prebivalstva daleč najstarejša regija v Sloveniji (pa tudi sicer smo Slovenci med najstarejšimi prebivalci Evropske unije). Glede na to, da je EU globalno politična tvorba z najstarejšim prebivalstvom, lahko sklenemo, da ima Pomurje eno izmed najstarejših populacij na svetu. Hitro starajoča se in dolgoživa družba je po eni strani zaželena, po drugi pa velika obremenitev za občine in socialne transferje. Ker se v pomurski regiji veliko ukvarjajo prav s socialnimi transferji in zagotavljanjem osnovne infrastrukture, je manj denarja usmerjenega v programe spodbujanja podjetništva in krepitev gospodarskih struktur.

Pri RCMS so kot eno izmed ključnih težav omenili pomanjkanje povezanosti med podjetniki, kar je velikokrat ključ do uspeha. Gospodarstvo se ne prilagaja trgu z inovacijami, temveč gradi na starih zgodbah. Primanjkuje inovativnih pristopov, regija se tudi ne poenoti ali odloči, kaj bo njena razvojna specializacija.
 

Ob Muri raste tudi v suši


Da manjka povezanosti, se je strinjalo nemalo podjetnikov, ki delujejo v Prekmurju. Po prepričanju Sanje Zelko, podjetnice, ki pri 29 letih žanje uspehe na področju turizma, je vpetost v mrežo lokalnih podjetij izredno pomembna. Izpostavila je, da sta nujna podpora in sodelovanje med lokalnimi podjetji. Želi si, da bi čim manj drug drugega zaznavali kot konkurenco. Sicer meni, da je v Prekmurju dovolj priložnosti za mlade, če si le dovolj pogumen in vztrajen.

Sanja Zelko je začela podjetniško pot leta 2014, a večina manjših projektov ni bila realizirana, kakor si je želela. Iz tega je izluščila pozitivne stvari in prek izkušenj in poznanstev so bili projekti sčasoma uspešnejši. Po petih letih izvedb marketinških in razvojnih projektov ima zdaj v podjetju GF Inspiro tri zaposlene, v okviru socialnega podjetništva pa usposablja še tri osebe. Tako kot večina v Prekmurju vidi perspektivo na področju kmetijstva in turizma, pri slednjem pogreša predvsem dodatne investicije države.
»V Prekmurju prehitro izpostavljajo slabosti idej, o izvedbi pa predolgo razmišljajo,« pravi Marko Filipič. Foto osebni arhiv
»V Prekmurju prehitro izpostavljajo slabosti idej, o izvedbi pa predolgo razmišljajo,« pravi Marko Filipič. Foto osebni arhiv


Da je v Prekmurju precej možnosti za podjetništvo, je pritrdil Marko Filipič, mladi podjetnik iz Gornje Radgone, ki je uspešno realiziral podjetniško idejo. Ustanovil je podjetje Funkit Marketing, ki ima prostore v Murski Soboti. Podjetje deluje na dveh področjih, sicer pa gre za kombinacijo športnega marketinga in menedžmenta. Ustvarja blagovne znamke tako za podjetja kot za športnike in s tem obojim odpira nove poti. Po treh letih se lahko pohvali, da prek pomurskega motociklista Roka Bagaroša sodelujejo s podjetji KTM, Akrapovič in priljubljenim GoPro.

Z ustanovitvijo novega podjetja ni imel težav in tudi začetni kapital je bil na začetku minimalen. Pri prvih projektih in pridobivanju začetnega kapitala so mu bili v pomoč partnerji pri projektih in podizvajalci, ki so omogočali spodbudne razmere za razvoj malega podjetja. Čeprav Prekmurje ne slovi po kopičenju kapitala, je naložbe mogoče dobiti, če si le dovolj povezan. To je potrdila Sanja Zelko, ki je dejala, da je začetni kapital mogoče dobiti, če imaš dodatno mero poguma in delovni zanos. Kot dobro izhodišče je izpostavila javne razpise, ki omogočajo začetek poslovanja, seveda pa sta nujna dober projekt in kakovostna mreža partnerjev.

Filipič je dodal, da v Prekmurju preveč hitro izpostavijo slabosti idej, o izvedbi pa predolgo razmišljajo. Opazil je, da je v tujini »bistveno manj zapletov, ideje imajo pozitiven start in verjetno zaradi tega tudi pozitiven rezultat«.
Glavne dejavnosti Prekmurja so tradicionalno predelovalna industrija, živilska industrija in gradbeništvo, veliko ljudi vidi prihodnost predvsem v turizmu. Foto Delo
Glavne dejavnosti Prekmurja so tradicionalno predelovalna industrija, živilska industrija in gradbeništvo, veliko ljudi vidi prihodnost predvsem v turizmu. Foto Delo

Mikro podjetja rastejo v pomembne zaposlovalce


Z rastjo, nagradami za inovativnost in prisotnost na več kot 60 trgih se lahko pohvali podjetje Medicop, ki izdeluje reševalna in posebna vozila ter medicinsko opremo. Pravkar so odprli nov proizvodno-poslovni objekt, za katerega so po ocenah odšteli šest milijonov evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je prispevalo 15-odstotni delež. Pri Medicopu bodo do leta 2022 zaposlil še 23 ljudi in število zaposlenih zvišali nad 100.

Lendavski Varis, ki ima za sabo uspešnih 40 let, izdeluje kopalnice za najprestižnejše hotele. Direktorica podjetja Sabina Sobočan je povedala, da intenzivno vlagajo v razvoj podjetja, med drugim so optimizirali in modernizirali razvojno-logistični center. Težko pa pridobijo primeren kader, zato vzpostavljajo svojo akademijo in program mentorstva za mlade, ki se lahko zaposlijo v podjetju.

Na pomanjkanje kadra so opozorili tudi v RCMS, kjer so povedali, da se vsako leto iz pomurske regije odseli 500 ljudi, večinoma mladih. Nemalo jih začne podjetniško zgodbo v Ljubljani ali Mariboru, kjer so dobro vzpostavljene podjetniške mreže za zagonska podjetja. Tam je dostop do kapitala lažji in odmik v večja mesta zato razumljiv. Da bi mlade obdržali v regiji, bo RCMS začel izvajati program Podjetno nad izzive. Omogočal bo štirimesečno inkubacijo idej, v okviru tega programa bodo izvajali tudi delavnice, vzpostavljali stike s podjetniki in razvijali poslovne načrte. Tako se bodo lahko podali na svojo podjetniško pot.
 

Regija zdravja


RCMS zdaj pripravlja strateške razvojne dokumente, da bi pomursko regijo poenotili in začrtali skupno sodelovanje. Graditi si želijo predvsem na viziji, da je Pomurje regija zdravja. Iz te temeljne vrednote sledi pridelava zdrave hrane, na katero se lahko osredotoči celotna živilskopredelovalna industrija. Prepričani so, da lahko podjetja z ekološko pridelano hrano dosegajo višje dodane vrednosti kot konvencionalno kmetijstvo. Prav tako so v regiji prisotna termalna zdravilišča in s tem povezane zdravstvene storitve in velnes. Prizadevajo si vzpostaviti regijski naravni parka Mura, ki bi bil velik potencial za razvoj aktivnega, športno-rekreativnega in naravoslovnega turizma. Ključna razvojna priložnost in niša v Pomurju je torej zdravju prijazna ponudba. Osnovna ideja je združiti podjetnike, da bi Pomurje postalo »regija zdravja«, ki bi povezovala gospodarske dejavnosti v celoto.

17. avgusta je minilo sto let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Foto Jože Suhadolnik
17. avgusta je minilo sto let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Foto Jože Suhadolnik

Več iz rubrike