Prehrana v Avstriji: Veliko mleka in mesa, malo rib

Tako kot v vseh visoko razvitih industrijskih državah se tudi v Avstriji s kmetijstvom ukvarja manjši delež ljudi. V tej panogi je danes zaposlenih zgolj 3,9 odstotka vseh Avstrijcev. Število kmetijskih gospodarstev se že od leta 1970 nenehno zmanjšuje. Hkrati se povečuje njihova povprečna velikost, zato v zadnjem času narašča proizvodnja nekaterih kmetijskih pridelkov. Poleg tega je Avstrija vodilna v Evropski uniji in tudi v celotni Evropi glede na delež ekološkega kmetijstva v celotnem agrarnem sektorju.
 
Danes je v Avstriji okoli 162.000 kmetij. Lastnik ene kmetije v povprečju obdeluje 19,8 hektarja. Avstrija proizvaja nekaj kmetijskih proizvodov v veliko večjih količinah, kot jih potrebuje domače prebivalstvo, nekatere pa veliko manj ali jih sploh ne proizvaja, zato jih uvaža.
 
Kmetijski sektor predstavlja 8,9 odstotka celotne zunanjetrgovinske menjave Avstrije. Zanimivo je, da je avstrijska zunanjetrgovinska bilanca v agrarnem sektorju skoraj v celoti uravnotežena; Avstrija je lani uvozila 12,8 milijarde evrov kmetijskih proizvodov in izvozila 12,7 milijarde evrov. Velika večina te prodaje poteka znotraj EU: 82 odstotkov uvoza in 73 odstotkov izvoza avstrijskih kmetijskih proizvodov prihaja ali odhaja v druge članice Evropske unije.
 
Prebivalstvo Avstrije uživa veliko mesa in mlečnih izdelkov. Domača proizvodnja prehrambenih izdelkov živalskega izvora je večina zadostna, izjema so ribe. Leta 2020 je bilo proizvedenih skupaj 4,9 milijona ton mesa, mleka, jajc in rib. Pandemija ni škodovala lanskoletni proizvodnji živil živalskega izvora, ki je bila za približno sedem odstotkov višja od letnega povprečja iz prejšnjih let.
 
Največji delež v avstrijski proizvodnji hrane živalskega izvora predstavlja mleko, predvsem kravje; Avstrija proizvaja tudi nekaj ovčjega in kozjega mleka. Proizvodnja avstrijskega mleka je lani znašala 3,85 milijona ton, kar je odstotek več kot leta 2019. Proizvodnja jajc se je lani povečala za štiri odstotke na 2,17 milijarde, medtem ko je proizvodnja rib znašala 4700 ton, kar je dva odstotka več kot leta 2019. Lani je avstrijska bruto proizvodnja mesa (vključno s kostmi in maščobami) znašala 910.000 ton, enako kot leta 2019.
 
Avstrija proizvede bistveno več mleka in jogurta, kot ju porabi - pokritost porabe z domačo proizvodnjo znaša 177 odstotkov. Presežek proizvodnje je očiten tudi pri teletini in govedini (144 odstotkov porabe), pri vseh vrstah sira (111 odstotkov) in svinjini (106 odstotkov). Po drugi strani pa lahko Avstrija s svojo proizvodnjo zadovolji le 77 odstotkov porabe perutninskega mesa in 73 odstotkov porabe masla. Najslabša je preskrba z ribami: Avstrija proizvede le približno sedem odstotkov celotne količine rib, zaužite v državi.
 
Lanskoletna poraba vseh vrst mesa v Avstriji je znašala 90,8 kilograma na prebivalca, kar je približno šest odstotkov manj od povprečja v zadnjem desetletju. Prebivalstvo ni pojedlo celotne količine. Realna poraba na prebivalca je znašala 60,5 kg, preostalih več kot 30 kg mesa na prebivalca pa so sestavljale kosti pa tudi meso, ki je bilo predelano v hrano za pse in mačke itd.
 
Lani je vsak prebivalec Avstrije v povprečju zaužil 236 jajc, kar je manj kot v zadnjih nekaj letih. Poraba mleka in jogurta je znašala 83,1 kg, sira 23,9 kg in 5,3 kg masla na prebivalca.
 
Avstrija je lani proizvedla približno 5,4 milijona ton žit, 1,97 milijona ton sladkorne pese, 751.000 ton krompirja, 690.000 ton zelenjave, 410.000 ton oljnic, 399.000 ton sadja in 2,32 milijona hektolitrov vina. Kar zadeva zelenjavo, pridelajo največ čebule in pora (148.000 ton), sledi korenje (108.000 ton), nato paradižnik, solata, kumare, zelje, užitne buče itd. Jabolka so najbolj pogosto gojeno sadje v Avstriji. Lanskoletna proizvodnja je presegla 160.000 ton.
 
Avstrijci pijejo veliko piva pa tudi vina. Domača pridelava vina pokriva 95 odstotkov porabe v državi. Pokritost domače porabe z doma pridelanim žitom znaša 88 odstotkov, s krompirjem 85 odstotkov, z zelenjavo 55 odstotkov, z oljnicami 51 odstotkov, s sadjem pa 45 odstotkov. Domača proizvodnja rastlinskih olj pokriva le 30 odstotkov domače porabe.
 

Ekološki prvaki

 
Skupno število kmetijskih gospodarstev v Avstriji se nenehno zmanjšuje, v enem segmentu pa njihovo število konstantno narašča. Leta 2020 je delovalo 24.000 ekoloških kmetij, kar je približno 10 odstotkov več kot pred desetletjem. Vzporedno z rastjo števila ekoloških kmetij rastejo tudi ekološke površine. Lani je njihov delež glede na skupne kmetijske površine obsegal 26,4 odstotka.
 
V letu 2019, za katero imamo statistične podatke iz drugih evropskih držav, je imela Avstrija 25,3 odstotka ekoloških kmetijskih površin glede na skupno agrarno površino. Nobena druga evropska država ni imela večjega deleža. Estonija se nahaja na drugem mestu (22,3 odstotka), tretja je Švedska (20,4 odstotka), četrta Švica (16,3 odstotka), peta pa Češka (15,2 odstotka). Slovenija je v zgornjem delu lestvice z 10,3 odstotka, s čimer je izenačena s Slovaško. Zadnja na lestvici je Severna Makedonija z 0,29 odstotka.