Prehod v zeleno prihodnost: priložnost za višjo dodano vrednost

Zoran Stančič: »Uspešni pri prehodu v zeleno gospodarstvo bomo samo, če bomo prilagodili regulatorni okvir in vključili vse deležnike.«
Fotografija: Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo
Odpri galerijo
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo

V Ljubljani je v torek, 5. oktobra, potekala Delova poslovna konferenca »Izvozniki 2021: Kako okretno je slovensko gospodarstvo v Evropski uniji«, na kateri se je razpravljalo o priložnostih, ki jih evropski trg ponuja za slovensko gospodarstvo, o tem, kako povečati dodano vrednost v slovenskem izvozu ter kako doseči digitalni in zeleni prehod, ki bo naslovil izzive prihodnjih let.
 
»Slovenija je v svetu majhna zgodba. Odvisni smo od globalnih sil. Na svetovni ravni poteka tekma med ZDA in Kitajsko. Na lokalni ravni se priložnosti kažejo v podjetniški iznajdljivosti in v tem, kako se bomo znali odzvati na dogajanje. Evropa se bo morala bolj povezati in postaviti ob bok drugima velesilama. Slovenija se mora vpeti v lobiranje na ravni EU in predvsem iskati svoje poslovne priložnosti znotraj tega okolja,« je prepričan Domen Prašnikar, ustanovitelj in direktor svetovalnega podjetja Valior.
 
image_alt
Dinastija Rothschild: najbogatejša družina na svetu

Veliki priložnosti sta individualizacija in personalizacija končnih izdelkov: »Je potrošnik pripravljen plačati več za nekaj, kar je narejeno samo zanj? Raje kot da delamo več za nižji denar, se z uporabo tehnologije usmerimo v izdelavo produktov, ki so narejeni posebej za potrošnika,« je Prašnikarjevo razmišljanje dopolnil Zoran Stančič, izredni svetovalec na generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CNECT).
 
Konferenco so z uvodnim pozdravom otvorili Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo (organizator dogodka), Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, in Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (vsebinski partner). Kot je v nagovoru med drugim dejal Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je Slovenija ustvarila pogoje za prestrukturiranje gospodarstva, kar bo prineslo nova, boljša delovna mesta.
 
Osrednja govornica Kerstin Jorna, generalna direktorica generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, je izpostavila čvrstost slovenskega gospodarstva, med drugim je omenila turizem. EU je preko kriz spoznala, da mora okrepiti odpornost enotnega trga. Posebej pomembna so mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva. Enoten trg je ključen v negotovih časih, je izpostavila.
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Znamo gospodarsko izkoristiti dogodke na svetovni ravni?

 
O iskanju zmagovitih receptov za slovensko gospodarstvo znotraj EU je na panelu »4 direktorji, 4 zgodbe« z gosti – direktorji in predsedniki uprav – razpravljal Janez Tomažič, urednik gospodarske redakcije pri Delu. Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, meni, da je mogoče dogodke, ki potekajo v času predsedovanja države članice Svetu EU, zelo dobro izkoristiti. Če bo Slovenija, ki je trenutno predsedujoča, to tudi storila, ni prepričan. Izpostavil je primer Turčije, ki s ciljno usmerjenostjo investicij načrtno krepi svoj gospodarski vpliv v svetu.
 
Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je izpostavil preskok v verigah vrednosti, ki ga morajo storiti slovenski izvozniki. »Za skok navzgor je potreben strukturni premik,« je povedal Svilan in dodal, da je poseben izziv za slovenske izvoznike zelena transformacija. »Na podlagi raziskave, ki jo je Inštitut za strateške rešitve izvedel za SID banko, smo ugotovili, da dosega Slovenija pri izvozu v EU dodano vrednost, ki ni več izvozni potencial. Zato je treba za izvoz v EU prilagoditi poslovne modele. Brez tega in brez zelene transformacije slovenski izvoz ne bo konkurenčen,« je dejal Svilan in ob tem izpostavil neizkoriščen potencial dodane vrednosti na Zahodnem Balkanu pri sodelovanju s Turčijo in Kitajsko, pa tudi v Afriki.
 
image_alt
Slovenija med najbolj ugodnimi državami za upokojitev

Marku Jazbecu, predsedniku uprave Save Re, se zdi, da je pot v zeleno prihodnost nepovratna. »V finančni industriji, tudi v zavarovalništvu, se z vidika zelene transformacije veliko dogaja,« je pojasnil Jazbec. Zavarovalnice upoštevajo danes določena merila pri prevzemanju tveganj, ko presojajo, kateri projekti so zeleni. »V smislu družbenega prehoda v zeleno prihodnost bomo prihajali do tega, da bo določene panoge težje zavarovati, prednost pa bodo imeli trajnostni poslovni pristopi,« je dodal Jazbec.
 
Enzo Smrekar, podpredsednik Skupine Atlantic Grupa za delikatesne namaze, Donat in internacionalizacijo ter glavni direktor Atlantic Droge Kolinske, je prepričan, da bi lahko Slovenija bolje gospodarsko izkoristila določene dogodke, na primer športne. Dogodki na najvišji ravni imajo po svetu po več sto milijonov ogledov, Slovenija pa tega ne zna izkoristiti. »Leta 2023 bo po mojem mnenju največji dogodek v zgodovini Slovenije. To je svetovno nordijsko prvenstvo. Proračun znaša okoli 25 milijonov evrov. Bomo ob boku takšnega dogodka organizirali gospodarski forum? Bomo povabili poslovne partnerje? Bomo znali to izkoristiti?« je priložnost osvetlil Smrekar, ki je hkrati tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije.
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Produktivnost moramo še okrepiti

 
Iztočnico za razpravo na drugem panelu »Kako doseči večjo dodano vrednost pri izvozu v države EU?« je z ugotovitvijo, da je slovenska industrija koronsko krizo pričakala v manj neugodnem položaju kot konkurenčna gospodarstva, podal dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za strateške rešitve, ter razpravljalce na panelu spodbudil k razmišljanju o priložnostih za doseganje višje dodane vrednosti slovenskih podjetij.
 
Ovire na poti do rasti produktivnosti je prikazala mag. Maja Bednaš, direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj: »Imamo precejšnje zaostanke pri vlaganju v raziskave in razvoj; na primer v primerjavi s skandinavskimi državami. Podobno stanje je pri vlaganju v digitalizacijo oziroma informacijsko - komunikacijsko tehnologijo. Če na dolgi rok ne bomo ujeli najboljših, lahko izpademo iz igre,« je dejala. Sočasno z digitalizacijo se je treba po njenih besedah zavedati tudi njenih pasti in prilagoditev, ki jih te zahtevajo; od prekvalifikacij, novih znanj in prilagoditev izobraževalnega sistema.
 
Po navedbah dr. Anžeta Burgerja, izrednega profesorja za področje mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, je zaželeno, da imajo podjetja poleg rasti produktivnosti tudi rast tržnega deleža. Zlasti je pri tem pomembna tako imenovana diverzifikacija, tako produktna (rast produktov) kot teritorialna (povečevanje števila izvoznih trgov), je v povzetku raziskave, v sklopu katere so bili anketirani slovenski izvozniki, poudaril dr. Burger. Kako povečati rast produktivnosti? »To lahko dosežemo s tremi ključnimi dejavnostmi: Naša podjetja naj prevzemajo aktivnosti tudi v drugih segmentih verig vrednosti, s krepitvijo znanja in inovacij ter z razvojem lastnih produktov v verigah vrednosti«, je izpostavil.
 
image_alt
Električni Yugo, ki bi ga proizvajal Rimac

Zakaj kupci v EU kupujejo slovenske izdelke in naročajo slovenske storitve? Bojan Ivanc, glavni ekonomist analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je na to odgovoril: »Imamo nižjo ceno proizvoda ali opravljene storitve od konkurence, obenem pa zagotavljamo ustrezno kakovost izdelkov in usposobljenost kadrov. Prednosti, ki gresta v prid našim izvoznikom, sta tudi enkratnost proizvodov in storitev ter fleksibilnost odzivanja na želje kupcev.«  
 
O tem, kako naj se slovenski izvozniki umestijo višje v dobavnih verigah, je razmišljal dr. Gorazd Justinek, docent za področje mednarodnih političnih, ekonomskih in poslovnih odnosov na Fakulteti za državne in evropske študije. Osredotočil se je na pomen ekonomske diplomacije pri krepitvi izvoznega gospodarstva. Ekonomski diplomati morajo dobro poznati trge in poskrbeti za priložnosti, ki vodijo h gospodarskemu sodelovanju. »Vloga gospodarske diplomacije na tretjih trgih, izven EU, je relativno šibka. In bi jo morali okrepiti,« je prepričan dr. Justinek.
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo
Delo konferenca izvozniki 2021, 5.10.2021, Ljubljana. Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Odpornost je recept za odzivanje na negotovosti

 
O tem, kako izkoristiti digitalni in zeleni prehod za intenzivnejše povezovanje in večjo vrednost v izvozu, so na tretjem panelu razmišljali Zoran Stančič, izredni svetovalec na generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CNECT), Davor Jakulin, generalni direktor podjetja ATech, in Domen Prašnikar, ustanovitelj in direktor svetovalnega podjetja Valior.
 
»Slovenija je relativno dobra pri uporabi digitalnih tehnologij. Približno 75 odstotkov naših podjetij pravi, da uporabljajo digitalna orodja,« je izpostavil Zoran Stančič. Poseben izziv pri prehodu v trajnostne modele predstavljajo energetsko intenzivna podjetja, česar se Evropska komisija zaveda in zanje išče ustrezne rešitve. »Se pa pri načrtu za okrevanje in odpornost preveč ukvarjamo z denarjem. Uspešni pri prehodu v zeleno gospodarstvo bomo samo, če bomo prilagodili regulatorni okvir in vključili vse deležnike, zasebna podjetja in vse ostale,« je opozoril Stančič.
 
Kako o trajnosti razmišljajo v podjetju ATEch, razvijalcu elektronike ter ponudniku inteligentnih krmilnikov motorjev in storitev interneta stvari, ki ima trajnost za svojo glavno usmeritev, je orisal generalni direktor Davor Jakulin: »Leta 2008 smo začeli v podjetju vlagati v raziskave in razvoj krmilnikov. Trajnost smo si postavili visoko med naša vodila. Smo med vodilnimi na trgu v tem segmentu. Naši kupci prihajajo z različnih koncev sveta; od Japonske do vzhodne Evrope. Z novo generacijo krmilnikov želimo zmanjšati izpuste za 75 odstotkov.«

Slovenska podjetja so relativno dobro pripravljena za prehod na digitalizacijo. »Krčijo stroške in izvajajo prehod na digitalizacijo. Vidim pa več izzivov pri prehodu v zeleno,« je dejal Domen Prašnikar. »Negotovost v svetu je velika, odpornost, ne samo držav, tudi podjetij, pa pomeni, da je treba biti pripravljen na različne scenarije. Sposobnost se prilagoditi. Pojem odpornosti, ki je v središču načrta za okrevanje in odpornost, to zelo dobro nakazuje,« ocenjuje Prašnikar.

Prašnikar meni, da je poslovna odpornost podjetij ključna. Slovenska podjetja so odzivna in agilna, je dodal, zato potrebujemo dober regulatorni okvir, za katerega mora poskrbeti politika. Da so slovenska podjetja agilna, se je strinjal tudi Stančič, ki je optimističen glede odpornosti – ob pogoju, da bodo podjetja pravilno izkoristila priložnosti, ki jih ponujajo nove sheme in programi.

Več iz rubrike

aktualno

Kaj se dogaja v Evropi? Salmonela tudi v največji tovarni čokolade

V največji tovarni čokolade na svetu, ki jo švicarski velikan Barry Callebaut upravlja v belgijskem mestu Wieze, so odkrili bakterije salmonele.

aktualno

Ukrajinsko pristanišče je vendarle zapustila prva ladja z žitom

Trgovski ladji varnost zagotavljajo ruske bojne ladje, ukrajinsko pristanišče pa je bilo razminirano.

aktualno

Demostat: 51 odstotkov prebivalcev Srbije nasprotuje vstopu v EU

81 odstotkov prebivalcev Srbije meni, da mora Srbija za vsako ceno ohraniti svojo nevtralno držo, 80 odstotkov ne podpira uvedbe sankcij proti Rusiji.

aktualno

Zadnji dan turističnih bonov, neporabljena še skoraj petina

Podatki tik pred koncem unovčevanja kažejo, da bo neporabljena ostala skoraj petina vrednosti bonov oz. okoli 97 milijonov evrov.

Komentarji: