Posledice rusko-ukrajinske vojne so v krizo potisnile že dve državi

Sicer sta obe državi daleč stran od spopadov v Ukrajini, toda množični odstop šrilanške vlade v ponedeljek, 4. aprila, in drastični manevri pakistanskega predsednika vlade konec tedna, da bi se izognil odstavitvi, kažejo, kako daleč se širijo gospodarske posledice. Šrilanka in Pakistan sta sicer doživela vrhunec dolgotrajne zaskrbljenosti javnosti zaradi slabega gospodarskega upravljanja, vendar pa je na tovrstnem seznamu še dvomestno število drugih držav.

Pandemija je začela, vojna pa dotolkla

Nekaj držav je bilo na robu dolžniške krize že zaradi pandemije covida-19, vendar je vojna, ki je povzročila skokovit porast cen energije in hrane, nedvomno še poslabšala razmere. Turčija, Tunizija, Egipt, Gana, Kenija in druge države, ki prav tako uvažajo večino nafte in plina ter osnovnih živil, kot sta pšenica in koruza, katerih cene so se letos sicer povišale za 25 do 40 odstotkov, so se prav tako znašle pod hudim pritiskom.

Naraščajoči stroški uvoza in subvencije za te vsakodnevne potrebščine so Kairo že prepričali, da je v zadnjih tednih devalviral svojo valuto za 15 odstotkov in zaprosil za pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Za pomoč sta zaprosili tudi Tunizija in Šrilanka, ki se je dolgo upirala. Gani medtem pada vrednost valute in se še vedno nerada obrača na IMF, medtem ko Pakistan, ki ima za sabo sicer že 22 programov finančne pomoči Sklada, skoraj zagotovo potrebuje še več programov, saj je država zdaj ponovno zabredla v nemir, navaja Reuters.

»Ta energetski šok zagotovo prispeva k politični negotovosti na Šrilanki in v Pakistanu,« je dejal glavni ekonomist Renaissance Capital Charlie Robertson in ga označil za ključni dejavnik tudi za Egipt in Gano. »Ne bi me presenetilo, če bi bilo prizadetih še več držav,« je dodal, pri čemer je navedel tudi Jordanijo in Maroko, kjer je zaradi razmeroma velikega srednjega razreda povečana občutljivost na politične spremembe.

Izvršna direktorica Sklada Kristalina Georgieva pa je strogo opozorila, da »vojna v Ukrajini pomeni lakoto v Afriki«. Tudi sestrska organizacija IMD-a, Svetovna banka, je navedla, da bi lahko v naslednjem letu dvanajst najrevnejših držav na svetu postalo plačilno nesposobnih, kar bi pomenilo »največji izbruh dolžniških kriz v gospodarstvih, ki se še razvijajo, v eni generaciji«.

Če ni nadzora nad cenami, lahko pride do nemirov

Tudi cene hrane so pereč problem, saj so se povečale že, ko so se države odprle po koronavirusnih zaporah, v nekaterih regijah pa je suša še dodatno poslabšala stanje. Ker Ukrajina in Rusija izvozita 29 odstotkov svetovnega izvoza pšenice in 19 odstotkov koruze, so se cene teh proizvodov letos zvišale še za dodatnih 25 do 30 odstotkov, navaja Reuters.

»Za mnoge države bo imel ta dvig [cen energije in hrane] posledice za proračune, subvencije ter politično in socialno stabilnost,« je dejal Viktor Szabo, upravitelj portfelja za trge v razvoju pri družbi Abrdn v Londonu in dodal: »Če ne nadzorujete cen, lahko pride do nemirov, samo spomnite se na arabsko pomlad in vlogo cen hrane v njej.«

V Sloveniji trenutno takšne krize še ni. Kot je 30. marca ocenil kmetijski minister Jože Podgoršek, v Sloveniji ni pomanjkanja hrane, zato ni razloga za pretirano večanje domačih zalog, najmanj do naslednje žetve pa je dovolj tudi pšenice. Poudaril je še, da je Slovenija prva država v EU z izplačili pomoči kmetom v energetski krizi, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).

»Gre za pomembna sredstva za kmetijski sektor, 32 milijonov evrov bo namenjenih za lajšanje krize,« je pojasnil Podgoršek in dodal, da bo država na pomoč priskočila tudi v lanski pozebi oškodovanim kmetom. Namenila jim bo sedem milijonov evrov. Poleg tega je predvidena še pomoč določenim sektorjem v kmetijstvu iz evropskih sredstev, ki jim bodo dodana še nacionalna.