Poročilo o nepremičninskem trgu ne preseneča

V začetku letošnjega leta je število realiziranih prodaj nepremičnin poskočilo, saj se je epidemija malce umirila in poslovanje se je nadaljevalo po ustaljenih tirnicah. Tako je bilo aprila na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo. V večjem delu Slovenije pa je povpraševanje večje od ponudbe, zaradi česar cene še naprej rastejo.
 

Epidemija je najbolj prizadela trg poslovnih nepremičnin

 
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v začetku avgusta izdala Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020. Iz slednjega je razvidno, da se je število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami (pisarne, lokali ipd.) je upadlo za 30 odstotkov.
 
V poročilu so zapisali, da je bilo zmanjšanje števila realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije, ki so večino časa omejevali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Kot so zapisali v geodetski upravi, se povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v času epidemije namreč ni zmanjšalo. Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami pa kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah.

Skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči se je lani v primerjavi z letom 2019 kljub epidemiji povečalo, in sicer za štiri odstotke. Po navedbah GURS-a je to predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se tako kot tudi povpraševanje po stanovanjskih hišah zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih vse bolj seli na obrobje ali v okolico večjih mest.
 

Zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki

 
Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je med epidemijo ostalo veliko, ponudba pa z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem, so opozorili na geodetski upravi. Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo.
 
V poročilu so zapisali, da veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo.
 

Cene so bile v letu 2020 višje povsod v Sloveniji

 
Cene nepremičnin in zemljišč so bile lansko leto višje praktično povsod po državi. Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so bile lani višje za tri do štiri odstotke. Poleg tega se je rast cen stanovanjskih nepremičnin nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Pritisk na rast cen nepremičnin pa poleg omejene ponudbe ustvarja tudi občutna rast cen gradbenega materiala. Slednja naj bi bila predvsem posledica zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije.
 
Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju. GURS v poročilu navaja, da so na teh območjih cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle.

Na obalnem območju sicer še vedno visoka rast cen ni bila med najvišjimi, tako da so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih. Vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami je lani znašala nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov oziroma dve tretjini vsega prometa z nepremičninami v Sloveniji.