100 največjih luksuznih znamk na svetu je po podatkih, ki so jih zbrali v Deloittu, v poslovnem letu 2019 ustvarilo 281 milijard evrov prihodkov, kar je 15 milijard dolarjev več kot leto pred tem. To ob prilagoditvi na spremembe v tečajih valut pomeni 8,5-odstotno letno rast, kar je 1,1 odstotne točke manj kot v 2018. Med dejavniki, ki so v 2019 vplivali na rast, je bil po ocenah Deloittovih analitikov verjetno najpomembnejši učinek protekcionističnih politik in trgovinskih ovir, zaradi katerega so veliki trgi luksuznih izdelkov zabeležili nižjo medletno rast.

Deloitte pri tem ugotavlja, da se je stopnja rasti prodaje najmočnejših luksuznih znamk iz Kitajske, Japonske in ZDA v 2019 precej zmanjšala, po drugi strani pa se je rast prodaje izdelkov najmočnejših evropskih znamk glede na 2018 občutno povečala.

Prihodki desetih največjih luksuznih znamk so lani prvič po sedmih letih dosegli več kot polovico celotne prodaje največjih 100 ponudnikov luksuznih izdelkov. Samo prva trojica je lani zaslužila več kot 70 milijard dolarjev, kar je četrtina celotne prodaje 100 največjih ponudnikov.

Prva tri mesta na lestvici so že tretje leto zapored zasedli francoski Louis Vuitton-Moet Hennessy z znamkami, kot so Louis Vuitton, Dom Perignon, Hennessy, Moet & Chandon in Givenchy, (37,5 milijarde dolarjev prihodkov), prav tako francoski Kering z znamkami, kot so Gucci, Saint Laurent, Brioni in Alexander McQueen, (17,8 milijarde dolarjev) in ameriška skupina Estee Lauder s svojim naborom znamk na področju kozmetike (14,9 milijarde dolarjev).

Čeprav natančnih učinkov še ni mogoče opredeliti, pa je pandemija covida-19 po navedbah Deloitta močno udarila po proizvajalcih luksuznih izdelkov. Zaradi omejitev gibanja je resno prizadet turizem, močno je upadla tudi tradicionalna prodaja luksuznih izdelkov na drobno. Predvsem brezcarinske trgovine, ki največji del prodaje ustvarijo na letališčih, je pandemija močno prizadela. Edina svetla točka je bilo še naprej krepko povpraševanje kitajskih potrošnikov po luksuznem blagu.


Odpovedani ali prestavljeni na splet so bili skoraj vsi največji dogodki in modne revije. Ob izpadu trgovinske dejavnosti v fizični obliki pa je skokovito rast zabeležila spletna prodaja. V Deloittu ugotavljajo, da so številne blagovne znamke začele krepiti digitalizacijo, ponudniki pa bodo zaradi pandemije pospešeno iskali tudi druge nove načine za ustvarjanje dodane vrednosti.

V svetovalni družbi ocenjujejo, da si ponudniki luksuznih izdelkov bolj kot kdaj koli prizadevajo okrepiti odnose s kupce in se zato preobražajo na načine, ki si jih včasih ne bi mogli predstavljati. Eno glavnih področij, na katerega se bodo luksuzne znamke opirale pri preobrazbi svojega poslovanja in okrevanju po pandemiji, bo po napovedih trajnost.

Izdelovalci luksuznih izdelkov po vsem svetu tako vlagajo znatne vsote v zelene tehnologije in druge ukrepe za zmanjševanje izpustov iz svojih obratov. Proti podnebnim spremembam se borijo tudi s sodelovanjem v programih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

»Finančne posledice pandemije bo še treba oceniti, prav tako pa še ne vemo, ali se bo koncentracija industrije luksuznih izdelkov še naprej povečevala. To podaljšano obdobje motenj močno spreminja vedenje potrošnikov in vpliva na to, kako se podjetja odzivajo na te spremembe. Zato se pojavlja vprašanje, kakšna bo prihodnost mode in industrije luksuznih izdelkov,« je komentirala odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibret Kralj.