Pomembna podjetja sankcionirajo Rusijo - 2. del
Vojna v Ukrajini, sankcije proti Rusiji in odnos tujih podjetij do poslovanja v Rusiji so teme, ki so očitno zanimive tudi za akademske raziskovalce. Jeffrey Sonnenfeld, profesor prakse menedžmenta in ustanovitelj Inštituta za direktorski menedžment na univerzi Yale v ZDA, in njegova ekipa sodelavcev dnevno osvežujejo podatke glede tega, za kakšne poteze so se ali se niso odločila velika podjetja iz ZDA in drugih zahodnih državah v Rusiji.
Raziskovalci so kmalu opazili, da se podjetja ne obnašajo le črno-belo. Tu je še nekaj odtenkov. Na seznamu, ki ga dnevno posodabljajo, so štiri glavne kategorije: (1) popoln umik z ruskega trga; (2) začasen umik s trga z možnostjo vrnitve po morebitnem miru; (3) zmanjševanje poslovnih aktivnosti, odlaganje investicij in drugih projektov; (4) nadaljevanje poslovanja.
Naj se popolnoma umaknejo, pustijo vrata odprta ali se zasidrajo?
Do 20. marca je bilo na seznamu Sonnenfeldovega tima več kot 470 podjetij v vseh opisanih kategorijah. Sonnenfeld je v intervjuju za Ameriško javno radiotelevizijsko službo (PBS) spomnil, da je bila kombinacija državnih sankcij in prostovoljnega povezovanja podjetij z gospodarskimi sankcijami uspešna pred nekaj desetletji, ko je bilo gospodarstvo Južne Afrike izolirano zaradi rasne segregacije v državi. Tudi Rusija je zdaj vse bolj izolirana. Srečuje se z drastičnim padcem vrednosti rublja in skokom inflacije. Sonnenfeld poudarja, da je blokada ključnih gospodarskih panog signal tiranom, da ne morejo popolnoma obvladovati vseh družbenih sektorjev, hkrati pa je spodbuda za državljanski upor, katerega cilj je da narod strmoglavi vladarja z oblasti.
Čeprav ameriška vlada ne sili ameriških podjetij, da prekinejo poslovanje z Rusijo, številna velika podjetja to počnejo 'prostovoljno', saj to zahteva večina prebivalstva. Trenutne javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da 75-80 odstotkov ljudi zahteva, da ameriška podjetja prenehajo poslovati z Rusijo.
Na seznamu univerze Yale je bilo v nedeljo, 20. marca, več kot 350 podjetij, ki so bodisi popolnoma prekinila poslovanje z Rusijo ali suspendirala (veliko večino) svojih poslovnih dejavnosti v Rusiji. Globalna omrežja znanih oglaševalskih agencij, kot so BBDO, DDB ali japonski Dentsu, zapuščajo Rusijo. Rusijo zapuščajo tudi nekatera velika podjetja za svetovanje in druge poslovne storitve, kot so Deloitte, PwC, KPMG, nekatera druga (McKinsey, Moody's) pa so se odločila za začasno ustavitev poslovanja. Transportna, špediterska in druga logistična podjetja, kot so Maersk, DB Schenker ali Kuehne + Nagel, so se odločila, da ne bodo dostavljala blaga v/iz Rusije. Podobno so se odločili velikani spletne trgovine, kot sta eBay in Amazon.
Potovalna podjetja ne ponujajo več ruskih destinacij. Prenočišča v Rusiji ni več mogoče rezervirati prek znanih spletnih platform, kot sta AirBnB ali Expedia. Več letalskih družb iz različnih držav je ustavilo sodelovanje z Aeroflotom, največjim ruskim letalskim prevoznikom. Številna visokotehnološka podjetja, pa tudi tista za informacijske in finančne storitve, proizvajalci luksuznih in drugih znanih blagovnih znamk oblačil, ur, kozmetike itd. so se odločila za ustavitev poslovanja.
V glasbi in športu ni več ruskih tekmovalcev
Evrovizija je izključila ruske udeležence s tekmovanja. Formula 1 je ustavila svoje dejavnosti v Rusiji. Mednarodni olimpijski komite, FIFA, UEFA in številne druge mednarodne športne zveze so prepovedale udeležbo ruskih športnikov na svojih tekmovanjih. Logično je, da so ta mednarodna združenja odpovedala tudi vsa svoja tekmovanja v Rusiji. Celo Mednarodna federacija ljubiteljev mačk (International Cat Federation) je ruskim mačkam prepovedala sodelovanje na svojih turnirjih.
Niansirana strategija
Nekatera podjetja so se odločila, da delno ali v celoti ustavijo izvoz v Rusijo, vendar njihove hčerinske družbe še naprej v večji ali manjši meri delujejo v Rusiji. V tej kategoriji so na primer Bosch, Carlsberg, Deere, Michelin, NielsenIQ, Whirlpool itd.
Nekatera podjetja pa 'kupujejo čas', odlagajo naložbe in druge načrtovane projekte v Rusiji. V to kategorijo spadajo Accor, BASF, Bayer, Colgate-Palmolive, Danone, GlaxoSmithKline, Henkel, Hilton, Hyatt, Kellogg, Mars, Merck, Nestle, Philip Morris, Pirelli, Procter & Gamble, Siemens, Unilever itd.
Na seznamu univerze Yale so tudi podjetja, ki so se zasidrala na ruskem trgu in se nočejo pridružiti sankcijam. V tej kategoriji so nekatera znana podjetja, ki imajo v Rusiji svoje tovarne in druge vrste podjetij z veliko premoženja in sodelavcev. Med njimi so farmacevtski gigant AstraZeneca, banke BNP Paribas, Credit Suisse, Raiffeisen in nekatere druge, maloprodajni velikan Metro, restavracijska veriga Subway, ki ima skoraj 450 franšiz v Rusiji, itd. V tej kategoriji je tudi velik avtomobilski gigant Renault, ki ima v Rusiji 40.000 zaposlenih, 30-odstotni tržni delež in okoli 10 odstotkov skupnega prihodka koncerna.
Več iz rubrike
Bencin od polnoči dražji za 1,2 centa, dizel pa za 1,4 centra
Liter 95-oktanskega bencina bo znašal 1,469 evra, liter dizelskega goriva 1,499 evra, liter kurilnega olja pa 1,105 evra.
Britanski Obama za načela trajnosti v financah
Chuka Umunna, nekdanji poslanec, je zdaj vodja trajnostnih investicij pri banki J. P. Morgan.