Če bi bil ladijski promet država, bi bil šesti največji onesnaževalec

Temna strani plovil: Povprečna ladja porabi veliko količino goriva, kar močno poveča že tako velike emisije škodljivih plinov.
Fotografija: Velike ladje porabijo veliko goriva, kar pomeni toliko več izpustnih plinov. Foto: Dušan Grča/Delo
Odpri galerijo
Velike ladje porabijo veliko goriva, kar pomeni toliko več izpustnih plinov. Foto: Dušan Grča/Delo

Če si predstavljamo pogled na ladjo, največkrat vidimo veliko in lepo plovilo, ki se elegantno premika po morju. Če bi pogledali pod vodo, bi se prikazala čisto drugačna slika. Nešteto vodnih vrst, ki pokrivajo trup plovila.

Pomorski promet odgovoren za veliko količino škodljivih emisij


Znanstveniki ugotavljajo, da povečano podvodno biološko obraščanje ladijskih trupov povzroča dodaten upor pri plovbi. Posledično lahko ladja poveča porabo goriva tudi do 40 odstotkov. Z veliko porabo goriva pa se povečajo že tako visoke emisije.

Pomorski promet letno izpusti 940 milijonov ton CO2 in s tem prispeva 2,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov, so izračunali strokovnjaki. Če bi bil ladijski promet država, bi bil šesti največji onesnaževalec, ocenjujejo znanstveniki.
image_alt
Luksuzna stanovanja, ki plavajo na vodi in so prijazna do okolja

Obraščanje velik in nerešljiv problem


Obraščanje pa ni problem samo za plovila, ampak lahko nove nakopičene vrste na dnu plovila, škodujejo domačim vrstam v tistem okolju, so zaskrbljeni morski biologi. Da bi preprečili kopičenje rastlin in morskih živali na trupu ladje, so strokovnjaki preizkušali različne pristope. Ladijski trup so obložili z bakrom, ga prebarvali s strupenimi barvami, premazali s kemikalijami, a vendar ni nič pomagalo.
 

Edino upanje predstavlja čistilni robot


Edino upanje v boju proti morskemu obraščanju so inovativne robotske ladje. Jotun, norveški proizvajalec barv, je izdelal podvodni stroj HullSkater, ki čisti ladijski trup in hkrati preprečuje kopičenje umazanije.

Robot deluje tako, da se na ladjo »prisesa« z magneti in očisti morske vrste, še preden se utrdijo na trup ladje. Ker se ga enostavno prisesa in odstrani s podvodnega dela trupa ladje, lahko z njo potuje. Po zagonu se robot upravlja na daljavo z uporabo Interneta stvari in tehnologije v oblaku.

Neprecenljiva korist za okolje


»Trajnost v oceanih je vse bolj pomembna,« je ob virtualni predstavitvi robota dejal izvršni direktor Jotuna, Morten Fon. Če bi lahko to storitev razširili na ladje po vsem svetu, bi bila korist za okolje neprecenljiva, so prepričani strokovnjaki.
image_alt
Trajnostni razvoj: Kako to uspeva Dancem

Cilj je dekarbonizacija do 2030


Leta 2019 so Svetovni gospodarski forum, Svetovni pomorski forum in združenje Friends of Ocean Action v Združenih narodih lansirali koalicijo Getting to Zero, s ciljem dekarbonizacije mednarodnega pomorskega sektorja do leta 2030. Dekarbonizacija ladijskega prometa je velikokrat tema razprav, nazadnje na virtualnem dogodku foruma Race to Zero Dialogues novembra 2020.
Škodljive emisije so velik problem tudi v pomorskem prometu. Inovacije, kot je robot za čiščenje ladijskega trupa, so lahko velik korak k doseganju cilja o dekarbonizaciji.

Več iz rubrike

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.