PODKAST: Norveški naftni sklad diši tudi Špancem
Španske oblasti upajo, da bodo njihovi »zeleni« projekti prepričali Norvežane in bodo začeli vlagati vanje.
Odpri galerijo
Norveški državni pokojninski sklad, pogovorno imenovan kar naftni sklad, saj se napaja iz prihodkov naftne industrije, je že dolgo največji na svetu, njegova vrednost presega že 900 milijard evrov, je pisal Klemen Košir v Svetu kapitala.
Norveška odločitev, da bo investirala 11 milijard evrov v nove trge, je mamljiva za mnoge države, predstavlja pa jim tudi zavezo, da se začnejo ukvarjati s problemi pridobivanja energije na okolju prijazen način in s tem spremenijo osredotočenost in mišljenje, čeprav je sama namera naftnega sklada manj zelena in veliko bolj ekonomična, zakaj, poslušajte podkast.
Povabilu Norveške se je odzvala tudi Španija in tako v začetku leta 2019 Bruslju predložila svoj srednjeročni načrt porabe energije. Načrti države so visokoleteči, saj namerava do leta 2030 povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov kar na 74 odstotkov, zdaj je na tak način dobijo 38 odstotkov. Zavedajo se, da bodo visoke številke zahtevale tudi visoke zneske investicij, med drugim tudi za razvoj učinkovitega sistema povezovanja, da bi pritegnili velike mednarodne vlagatelje, piše španski El Pais.
»Verjamemo, da bo naša država dovolj privlačna za tuje investitorje in da bomo zanje predstavljali dovolj varno okolje za tako visoke naložbe,« je povedala Teresa Ribera, španska ministrica za okoljske zadeve in še poudarila: »V državi smo priča velikemu preobratu pri razporeditvi finančnih sredstev, državne investicijske odločitve so popolnoma drugačne kot prejšnja leta, zato upamo, da bodo obrodile sadove,« je povedala Ribera.
Le za zmanjšanje ogljika v naslednjem desetletju so predvideli kar 200 milijardni strošek, od tega bi bilo 50 milijard evrov državnega denarja, ostalo bodo poiskali pri tujih investitorjih, seveda, potrkali bodo tudi pri Norvežanih. Španija namerava postati do leta 2050 tudi ogljično nevtralna, in sicer z ukrepi, ki bodo vključevali postopno opuščanje proizvodnje premoga in jedrske energije v korist obnovljivih virov, do leta 2040 pa želi imeti v državi vse nove avtomobile brez emisij.
Upravljalci sklada ocenjujejo, da je povsem realna možnost izgube skoraj 400 milijard evrov ob izbruhu ponovne hude globalne finančne krize, a se ob tej oceni sploh ne vznemirjajo. Ker sklad predstavlja zares dolgoročne naložbe, so vmesni padci pričakovani, a prav tako upravljavci pričakujejo, da ne bodo usodni.
Za tiste, ki raje poslušate kot berete, spodaj ponujamo tudi podkast.
Za tiste, ki raje poslušate kot berete, spodaj ponujamo tudi podkast.
Norveška odločitev, da bo investirala 11 milijard evrov v nove trge, je mamljiva za mnoge države, predstavlja pa jim tudi zavezo, da se začnejo ukvarjati s problemi pridobivanja energije na okolju prijazen način in s tem spremenijo osredotočenost in mišljenje, čeprav je sama namera naftnega sklada manj zelena in veliko bolj ekonomična, zakaj, poslušajte podkast.
Povabilu Norveške se je odzvala tudi Španija in tako v začetku leta 2019 Bruslju predložila svoj srednjeročni načrt porabe energije. Načrti države so visokoleteči, saj namerava do leta 2030 povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov kar na 74 odstotkov, zdaj je na tak način dobijo 38 odstotkov. Zavedajo se, da bodo visoke številke zahtevale tudi visoke zneske investicij, med drugim tudi za razvoj učinkovitega sistema povezovanja, da bi pritegnili velike mednarodne vlagatelje, piše španski El Pais.
»Verjamemo, da bo naša država dovolj privlačna za tuje investitorje in da bomo zanje predstavljali dovolj varno okolje za tako visoke naložbe,« je povedala Teresa Ribera, španska ministrica za okoljske zadeve in še poudarila: »V državi smo priča velikemu preobratu pri razporeditvi finančnih sredstev, državne investicijske odločitve so popolnoma drugačne kot prejšnja leta, zato upamo, da bodo obrodile sadove,« je povedala Ribera.
Le za zmanjšanje ogljika v naslednjem desetletju so predvideli kar 200 milijardni strošek, od tega bi bilo 50 milijard evrov državnega denarja, ostalo bodo poiskali pri tujih investitorjih, seveda, potrkali bodo tudi pri Norvežanih. Španija namerava postati do leta 2050 tudi ogljično nevtralna, in sicer z ukrepi, ki bodo vključevali postopno opuščanje proizvodnje premoga in jedrske energije v korist obnovljivih virov, do leta 2040 pa želi imeti v državi vse nove avtomobile brez emisij.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese