PKP5: Vlada umika javno dostopno evidenco vrednotenja nepremičnin

Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI opozarja na umik podatkov o posplošenih vrednostih in drugih lastnosti nepremičnin iz javno dostopnih evidenc, kar predvideva zadnji protikoronski paket. Zakonski paket prav tako načrtuje krčenje strokovnih kadrov na Geodetski upravi (GURS), obenem pa ne določa potrebnega datuma o sprejetju nove uredbe o modelih vrednotenja nepremičnin.

Združenje je glede predvidenih sprememb na vlado že naslovilo dopis s pojasnili in predlogi, sicer pa so razen omenjenih sprememb z zakonom zadovoljni.
 

Omejen dostop tudi državnim organom

Podatki o posplošenih vrednostih in drugih lastnosti nepremičnin, so za zdaj javno dostopni lastnikom nepremičnin in tudi ostali javnosti; zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 oziroma PKP5 pa njihovo dostopnost ureja na novo. Dostop do podatkov v evidenci vrednotenja bo po novem onemogočen tako lastnikom, kot tudi zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam, občinam in državnim organom ter tudi Finančni upravi, pravijo pri Slovenskem nepremičninskem združenju.


Pri združenju zato ukrep ocenjujejo kot nerazumen in nesprejemljiv, saj se zgolj z enim zakonom umika celoten sistem množičnega vrednotenja nepremičnin. Ukrep izpostavljajo kot nerazumljivega tudi zato, ker so obsežni javni podatki o nepremičninah v evidenci vrednotenja, izrednega pomena tako za državljane, kakor za občine in državne organe, banke, zavarovalnice, Banko Slovenijo in številne druge akterje na nepremičninskem področju.
 

Vlada še brez odziva

Podatke evidence vrednotenja uporabljajo tako državni organi, kot lastniki nepremičnin, ki lahko spremljajo javno vrednost svojih nepremičnin ter tako posredno sodelujejo v pripravi davka na nepremičnine, ki je aktualen že zadnjih deset let. Generalni sekretar pri slovenskem nepremičninskem združenju Gregor Gerbec pravi, da kljub dopisu odziva vlade še niso prejeli, so pa obveščeni, da odziv pripravlja Ministrstvo za finance. Združenje pravzaprav ne vidi nobenega smiselnega razloga, da bi se omejil dostop do javnih vrednosti nepremičnin, škodo pa bi povzročilo še načrtovano kadrovsko krčenje na Geodetski upravi.
Zakon namreč odlaga potrebo po zagotovitvi dodatnih strokovnih kadrov in dodatnih finančnih sredstev Geodetski upravi, kar bi pomenilo, da GURS kadrovsko ne bo sposoben izvesti nalog množičnega vrednotenja nepremičnin, ki ga narekuje istoimenski zakon. Tako bi se otežilo tekoče spreminjanje podatkov v evidenci vrednotenja, hkrati bi se zamaknilo tudi izvajanje nujnih sprememb pri posameznih modelih množičnega vrednotenja, kar je posledica dogajanj na trgu nepremičnin. Povedano drugače, s predvidenimi spremembami bi se onemogočilo nadaljnje izvajanje zakona o množičnem vrednotenju. Glede na to, da novim ureditvam manjka osnovna podlaga za spremembe, se od vlade še naprej pričakuje pojasnila.
 

Zakon sicer razumen

Aktualen zakonski paket med drugim podaljšuje tudi ukrep začasne zamrznitve uporabe podatkov o posplošeni vrednosti nepremičnin za nekatere prejemnike socialnih transferjev. To pomeni, da se pri postopkih odločanja o socialnih prejemkih uporabljajo prejšnje posplošene vrednosti nepremičnin, ki so tudi nižje. Tak ukrep bi koristil prejemnikom socialnih transferjev in premoženjsko najšibkejših slojev prebivalcev.

Hkrati zakonski paket predlaga tudi odlog obveščanja lastnikov nepremičnin o novo ocenjenih posplošenih vrednostih nepremičnin, kar pri združenju pogojno pozdravljajo. Pravijo, da gre pri odložitvi obveščanja za smiseln varčevalni ukrep, vendar pa je pri tem vseeno treba navesti konkreten datum, kar bi zagotovilo pravno predvidljivost za vse uporabnike podatkov iz evidence vrednotenja, še poudarjajo pri združenju.
 

PKP5 že presenetil

Nepremičnine pa niso edino področje, ki je bilo deležno nepričakovanih sprememb v zadnjem protikoronskem zakonskem paketu. Vzporednice nenadnega sprejetja zakona je mogoče potegniti tudi na področju kulture; v prejšnjem tednu so svoje veliko presenečenje nad predlaganim zakonom izrazili pri Javni agenciji za knjige.

Vlada je namreč v sklopu protikoronskih ukrepov, ustavila veljavnost Zakona o enotni ceni knjige. STA piše, da je ta temelj zaščite slovenske knjige kot javne dobrine posebnega kulturnega pomena. Ureja tudi enakopravno dostopnost slovenske knjige, enakost kupcev knjig, ki lahko v obdobju, ki ga predpisuje zakon, določen knjižni naslov kupijo po enaki ceni ne glede na način in kraj nakupa ter načelo prirejenosti interesov vseh deležnikov v knjižni verigi, tako da so avtorji, založniki, knjigotržci, knjižnice in končni kupci v optimalnih medsebojnih razmerjih.

Renata Zamida iz Javne agencije za knjigo je za STA izpostavila, da se zakon ukinja brez analize in posvetovanj s stroko, prav tako pa o spremembah agencija ni bila obveščena. Na Ministrstvu za kulturo medtem mirijo, da je zakon sprožal številne polemike, javni interes, ki se navaja v zakonu pa je mogoče doseči tudi na drugačne načine.

Ne glede na odzive pristojnih pa je milo rečeno presenetljivo dejstvo, da so nove ureditve nekaterih področij povsem brez utemeljitev umeščene v protikoronski paket, čeprav se aktualnih epidemioloških in gospodarskih razmer pravzaprav niti ne dotikajo.