Otroške poroke ostajajo pereča globalna problematika

Otroške poroke so po svetu, predvsem v manj razvitih državah, še vedno zelo pereča problematika. Do njih običajno prihaja zaradi pritiskov s strani staršev in drugih sorodnikov, ki v njih vidijo zase in za svoje potomce številne koristi; dodatno delovno silo, skrb za gospodinjstvo, pomoč pri delu na kmetijah, včasih pa so te sredstvo, da se prepreči zanositev in rojstvo otrok izven zakona, kar velja v mnogih kulturah za nesprejemljivo.

Združeni narodi za otroške poroke štejejo tiste poroke, ki so sklenjene med osebami, mlajšimi od 18 let. Kljub prepovedi je takih porok še vedno veliko. Glede na Unicefovo poročilo je bilo leta 2019 v preučevanih 82 državah 650 milijonov žensk in 115 milijonov moških, ki so se poročili kot mladoletni.

Foto: Shutterstock

V Nepalu največji delež moških, ki so se poročili mladoletni

Nepal je glede na poročilo država z največjim deležem moških, ki so se poročili pred dopolnjenim 18. letom. Kljub temu da so tam otroške poroke z zakonom prepovedane, saj je zanje določena najnižja starostna meja 20 let, se tega pogosto ne upošteva. Tradicija je namreč v tej državi močno zakoreninjena in starši si za svoje otroke večinoma želijo, da bi se čim prej poročili. Razlogi so predvsem ekonomske narave.

Veliko porok, v katere so vključeni mladoletni fantje, je tudi v državah Podsaharske Afrike, na območju Latinske Amerike, Karibov, Južne in Vzhodne Azije ter Pacifika, navaja Unicefovo poročilo. Posamezniki, ki se poročijo v mladih letih, so s tem pogosto prikrajšani za nadaljnjo izobraževanje, poslabšajo pa se tudi njihove zaposlitvene možnosti, sploh za bolje plačana delovna mesta. Zaradi njih se tako revščina še poglablja. Poleg tega se pri mladih zakoncih pojavljajo tudi psihične posledice. Te so pogostejše pri fantih kot pri puncah, navaja NPR.

Japonci delovno aktivni tudi po upokojitvi

Mladi prisiljeni hitro odrasti, za kar še nimajo psiholoških zmožnosti

Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa, je za NPR dejala, da morajo najstniki, ki vstopijo v zakon, s tem prevzeti odgovornosti odraslih, za katere običajno še niso dovolj zreli. Fantje naj bi bili v primerjavi z dekleti, ki se poročijo pred 18. letom, bolj dovzetni za pojav depresije, občutke osamljenosti in samomorilnosti.

»Mlade moške se s takimi porokami prisili, da odrastejo, pri tem pa še nimajo psiholoških zmožnosti, da bi se spopadli z vsemi zahtevami. Pogosto se zato srečujejo z občutki izoliranosti, odtujenosti in s psihično bolečino. Niso še dovolj zreli, da bi nudili dobro ljubečo in čustveno oporo. Ne zmorejo se soočiti s težkimi čustvi svojih otrok, ker se še niso imeli priložnosti dobro soočiti s svojimi čustvenimi težavami,« je razložil Pashupati Mahat, tehnični direktor in višji klinični psiholog Centra za duševno zdravje in svetovanje.

Vse kaže na to, da se bo s pojavom pandemije problematika otroških porok še poglobila, ocenjuje Unicef. Zaradi številnih težav v gospodarstvu se revščina v manj razvitih državah še poglablja. Starši tako v težnji po okrepitvi delovne sile še bolj pritiskajo na svoje potomce, da se čim prej poročijo.

Hongkong: Stanovanja v velikosti parkirnih mest so nekaj običajnega