Ostre kritike vladnega predloga demografskega sklada

Vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako z vidika učinka na upravljanje z državnimi naložbami kot z vidika odgovarjanja na demografske izzive neprimeren, je bilo slišati na konferenci v organizaciji Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS). Pojavljali so se tudi pozivi k umiku predloga.
Fotografija: Gorazd Podbevšek, predsednik združenja nadzornikov Slovenije. FOTO: Šipić Roman / Delo
Odpri galerijo
Gorazd Podbevšek, predsednik združenja nadzornikov Slovenije. FOTO: Šipić Roman / Delo

Na virtualni konferenci z naslovom Demografski sklad: Kakšno bo novo upravljanje državnih družb je stališče ZNS do predloga zakona predstavil predsednik združenja Gorazd Podbevšek.

Kot ugotavljajo v ZNS, v predlogu ne gre za ustanovitev avtonomnega pokojninskega sklada, ampak za preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v novo ustanovo, pod okriljem katere bi združili še ostale državne upravljavce. V ZNS bi zato pričakovali, da bo predlog sledil strokovnim smernicam za učinkovito upravljanje. Vendar pa ocenjujejo, da predlog ne samo ne prinaša nadgraditve obstoječega sistema, ampak je celo korak nazaj glede na sedanjo ureditev.

Gorazd Podbevšek, predsednik združenja nadzornikov Slovenije. FOTO: Šipić Roman / Delo
Gorazd Podbevšek, predsednik združenja nadzornikov Slovenije. FOTO: Šipić Roman / Delo
Podbevšek opozarja, da se s predlogom ukinja obstoječi sistem imenovanja nadzornikov SDH. Po novem bi namreč štiri nadzornike imenovala vlada, sedem pa bi jih imenovali v DZ - pet na predlog poslanskih skupin, dva pa na podlagi predloga predstavnikov upokojencev in mladih. Če je cilj sedanje ureditve, da se kadrovanje umakne od strankarskih kvot in kriterija naših, bo zdaj ta pot povsem normalizirana, ugotavlja Podbevšek. Ta opozarja, da se ukinja tudi nepolitičnost nadzornikov in nižajo standardi zanje.

Ukinja se tudi večina institutov in varoval glede zagotavljanja integritete in preprečevanja korupcije, je navedel. Regresijo v ZNS vidijo še pri imenovanju nadzornikov v državnih družbah. »Če bo predlog v tem delu potrjen, bomo imeli sistem, ko bo obstajala diskrecijska pravica, da se v nadzorne svete imenuje kogar koli,« je opozoril.


Če bodo omenjene pomanjkljivosti v predlogu ostale, zakon po oceni ZNS ne bo mogel v celoti zaživeti v praksi ali pa bo vodil do hudega nazadovanja v upravljanju državnih naložb. V ZNS so pripravljeni v DZ pomagati, da se to ne zgodi, a optimalno bi bilo predlog umakniti.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon / Delo
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon / Delo
Za umik se zavzemajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so se tako pridružili podobnim pozivom sindikatov. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ocenil, da se v predlogu čuti močan vpliv vlade oziroma politike. Glede na vse povedano predloga ne morejo podpreti.

Podpredsednik Združenja Manager in nekdanji član uprave SDH Andrej Božič je spomnil, da je bil v zadnjih letih vendarle narejen napredek pri upravljanju z državnimi naložbami. Kar je predlagano, pa je odmik od teh procesov. Zato so tudi v Združenju Manager kritični do predloga in ocenjujejo, da z njim cilj boljšega upravljanja ne bo dosežen.

Božič je opozoril tudi na to, da kar nekaj sposobnih ljudi zaradi nespodbudnih finančnih in delovnih pogojev ni pripravljeno kandidirati za funkcije v SDH in državnih podjetjih. Pogosto se dogaja tudi neformalen pritisk nanje. Zato je za izboljšanje upravljanja treba spremeniti celotno okolje. Trenutno je namreč tako, da npr. mediji še dodatno pomagajo pri omenjenih pritiskih. Na koncu tako med kandidati ostanejo le še tisti politično poslušni, je dejal.

Andrej Božič Podpredsednik Združenja Manager in nekdanji član uprave SDH. FOTO: Suhadolnik Jože / Delo
Andrej Božič Podpredsednik Združenja Manager in nekdanji član uprave SDH. FOTO: Suhadolnik Jože / Delo
Ekonomist Bogomir Kovač je zatrdil, da smo v Sloveniji v zadnjih 15 letih pijani od oblasti. Ker se v razmeroma kratkih ciklih menjajo vlade, je težko pričakovati, da bodo pri korporativnem upravljanju vladale stabilne razmere. Še posebej, ker je kadrovanje po njegovih besedah povsem spolitizirano.

Sprašuje se, kako bi lahko prišli do samostojnega in avtonomnega organa upravljanja, ki bi pripeljal do izboljšav sistema. Morda bi morali namesto DZ in vladi pobudo pri izbiri osnovne institucionalne-upravljavske strukture zaupati trem najbolj avtonomnim ustanovam, to so Banka Slovenije, ustavno sodišče in računsko sodišče, se je vprašal.

Kritike pa so na konferenci letele tudi na odgovore, ki jih predlog o Nacionalnem demografskem skladu ponuja za demografske izzive in pritisk staranja prebivalstva na javne finance.

Ekonomist Bogomir Kovač. FOTO: Černivec Aleš 
Ekonomist Bogomir Kovač. FOTO: Černivec Aleš 
Ivanc je ocenil, da lahko v najbolj optimističnem scenariju od upravljanja preostalih državnih naložb pričakujemo nekaj manj kot 300 milijonov evrov denarnega toka. Pa še to bo težko, ker je veliko bolj donosnih naložb SDH že prodal. Ta vsota glede na velikost proračunskega transferja v pokojninsko blagajno nikakor ni zadostna, poleg tega pa gre le za prerazporeditev sredstev, ki gredo trenutno v proračun.

Predlagane rešitve tako po Ivančevem mnenju ne sledijo ocenjenim dolgoročnim potrebam pokojninske blagajne in bodo komaj odgovorile na pričakovano povečanje bremena zaradi usklajevanja pokojnin.


»To z demografskim skladom kot skladom nima nikakršne zveze,« je bil jasen Kovač. Če želimo dati skladu ekonomsko vlogo, ga je treba ob boljšem izkoristku obstoječega premoženja opremiti z novimi viri. Po njegovem mnenju gre za »reševanje obstoječe vladne koalicije in poigravanje s sistemskimi rešitvami za tekoče politične potrebe«. Edino možno rešitev vidi v tem, da gre zakon v celoti v pisanje na novo na podlagi široke razprave.

Sklad, kot je zamišljen, ne bi mogel voditi avtonomne politike upravljanja naložb, je prepričan Božič. Če želimo imeti demografski sklad, vzpostavimo pravi sklad za akumulacijo sredstev, če pa želimo spremeniti sistem upravljanja naložb, naredimo to, je sklenil Podbevšek.
 
 

Več iz rubrike

aktualno

Zaprtje države povečalo grožnjo dela na črno

Obrtniki in trgovci še enkrat več pozivajo po ponovnem odprtju gospodarskih dejavnosti, saj ukrepi niso učinkoviti, hkrati se veča tudi grožnja dela na črno.

aktualno

PKP7: Predlog pripravljen, sindikati na nogah

Vlada je pripravila predlog sedmega protikoronskega zakona, ki bo ponudil dodatno pomoč gospodarstvu. V ZSSS so na nogah, saj so bili sindikati znova izključeni iz priprave nabora ukrepov.

aktualno

Kitajci kupili avstralski otok in izgnali domačine

Kitajsko podjetje je kupilo avstralski otok in zdaj preprečuje, da bi Avstralci stopili nanj. Tako domačini kot turisti so ogorčeni.

aktualno

Barack in Michelle Obama sta si privoščila za skoraj 12 milijonov

Novi dom zakoncev Obama stoji na 29 hektarjev velikem posestvu, ima 7 spalnic in 8 in pol kopalnic. Na voljo je tudi zasebna plaža.

Komentarji: