OMV: Letošnji dobiček je poskočil kot še nikoli

Avstrijski naftni koncern OMV, ki je delno v lasti Republike Avstrije, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel neverjetno rast dobička.
Fotografija: Foto: Blaž Kondža
Odpri galerijo
Foto: Blaž Kondža

Medtem ko čutijo kupci na bencinskih črpalkah in vsi drugi, ki kupujejo naftne derivate, duševno nelagodje, strah in jezo zaradi skoka cen, so predelovalci in trgovci več kot zadovoljni. Avstrijski naftni koncern OMV s sedežem na Dunaju, ki je delno v lasti Republike Avstrije, je dosegel v prvih devetih mesecih letošnjega leta neverjetno rast dobička. Po seštevanju in odštevanju vseh posebnih učinkov je znašal OMV-jev dobiček iz poslovanja 3,475 milijarde evrov. V enakem obdobju lani (med januarjem in septembrom 2020) je imel OMV 463 milijonov evrov izgube.

image_alt
Avstrijci in Nemci kopičijo premoženje

Po davkih in obrestih je znašal dobiček koncerna v prvih devetih mesecih leta 2021 2,13 milijarde evrov. Alfred Stern, ki je postal pred nekaj meseci generalni direktor OMV-ja, ne skriva, da je to 'izjemno dober rezultat'. Ta poslovni rezultat ni le posledica rasti cen surove nafte in goriv. OMV je lani kupil podjetje Borealis, kemičnega giganta, ki zdaj ustvarja večino dobička koncerna. Stern je bil med letoma 2018 in 2021 prvi mož Borealisa, nato je marca letos prevzel vodenje novega poslovnega področja OMV, imenovanega Chemicals & Materials, in septembra postal generalni direktor celotnega koncerna. Tako se je zaenkrat za uspešno izkazala strategija Rainerja Seeleja, prejšnjega generalnega direktorja OMV. Stern bo naftnega giganta zagotovo še naprej spreminjal v kemični koncern, specializiran predvsem za visokokakovostne plastične materiale, ki jih je mogoče reciklirati.

Foto: OMV Aktiengesellschaft
Foto: OMV Aktiengesellschaft
On in njegovi sodelavci poudarjajo, da je njihov glavni cilj, da postane OMV do leta 2050 podnebno nevtralno podjetje. Do leta 2025 nameravajo zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 60 odstotkov v naftni in plinski dejavnosti ter za najmanj 20 odstotkov v rafinerijskem delu poslovanja. V obeh primerih se znižanje nanaša na raven iz leta 2010. To pomeni, da se bodo izpusti ogljikovega dioksida na ravni celega podjetja zmanjšali za približno 30 odstotkov.

Naftni koncern prodaja naftne vrtine in bencinske črpalke

Zadnje novice potrjujejo umik OMV iz naftnega poslovanja. Konec oktobra je bilo objavljeno, da je OMV sklenil pogodbo o prodaji 25-odstotnega deleža na norveškem naftnem polju Wisting. Kupec, nordijski koncern Lundin Energy AB, je za ta delež plačal 320 milijonov ameriških dolarjev.

»Prodaja naftnega polja Wisting poudarja, kakšna je strategija OMV Exploration & Production; želimo povečati delež zemeljskega plina v primerjavi z nafto ter zmanjšati intenzivnost ogljikovega dioksida v celotnem poslovanju skupine,« je dejal Johann Pleininger, prvi človek OMV Exploration & Production in namestnik generalnega direktorja OMV.

Foto: OMV Aktiengesellschaft
Foto: OMV Aktiengesellschaft
To je le najnovejši primer dezinvestiranja, opuščanja okoljsko bolj problematičnih delov poslovanja koncerna. OMV je v zadnjih mesecih prodal svoje bencinske črpalke v Nemčiji, pred tem v Sloveniji, pa tudi svojo plinovodno hčerinsko družbo Gas Connect ter več naftnih polj v Kazahstanu, Maleziji in na Novi Zelandiji. Tudi Borealisova proizvodnja in prodaja umetnih gnojil očitno kvari želeno prihodnjo podobo OMV-ja kot okoljsko ozaveščenega podjetja, tako da bo tudi ta del poslovanja kmalu prodan. Kupec za to se bo predvidoma našel do konca letošnjega leta.

Stern pa je pred kratkim poudaril, da OMV ne namerava prodati 51-odstotnega deleža v romunski naftni družbi Petrom, največji te vrste v jugovzhodni Evropi. OMV je postal Petromov lastnik leta 2004, v do tedaj največji privatizaciji v romunski zgodovini. Nekateri avstrijski mediji so ugibali, da se OMV pogaja o prodaji Petroma poljskemu energetskemu koncernu PKN Orlen.

image_alt
Najljubše davčne oaze bogatašev

Kar se tiče proizvodnje nafte je OMV zdaj na ravni približno med 480.000 in 500.000 ekvivalentnih barelov nafte na dan, kar je bistveno manj kot 600.000 barelov dnevno, kolikor je bilo prej vrsto leto. Cena enega barela nafte tipa brent se je v začetku novembra gibala med 80 in 85 dolarji, v začetku novembra 2020 pa je bila za pol nižja, okoli 41 dolarjev.

V zadnjem času je močno poskočila tudi cena zemeljskega plina. OMV letos ocenjuje, da bo povprečna letošnja cena plina, ki je potreben za pridobitev enega megavata energije, okoli 15 evrov; pred enim letom je bila cena pod devetimi evri. OMV se ne boji pomanjkanja plina to zimo, saj so njihova skladišča polna. Imajo pa dolgoročne pogodbe z Gazpromom in drugimi ruskimi dobavitelji, ki so (do zdaj) vedno dostavili vse, kar so se dogovorili in podpisali.

Več iz rubrike